O NAS

Smo evangelijski kristjani in stran je pripravljena z namenom oznanjanja in širjenja evangelija ter pogovora o tem, kdo je Jezus v naših življenjih in kaj nam pomeni. Želimo se pogovarjati o Božji besedi – Bibliji, in o delovanju Svetega Duha v naših življenjih in v življenjih ljudi okoli nas, odkar smo/so sprejeli vero v Jezusa Kristusa. Želimo, da ta zaklad ne ostane samo naš, ampak, da bi postal tudi vaš – kolikor še ni. Nektere izmed nas je Jezus rešil objema droge in kriminalnega življenja, drugi smo kristjani od malih nog in tretji nekje vmes. Za naše življenje je pomembno, da sprejmemo Jezusa kot svojega rešitelja, ne glede na našo preteklost, ozadje, izobrazbo ali religijo naših staršev. Ko bomo nekoč stali pred Bogom, bo edino pomembno, ali je naše ime zapisano v knjigi življenja. Kajti če naše ime tam ne bo zapisano, bomo za večno ločeni od Boga, v nasprotnem primeru pa bomo večnost uživali z našim Gospodom.

Glede prispevkov, objav in razmišljanj na tej strani si želimo, da bi bili kot nekakšni začetni impulzi, ki bi lahko prerasli še v kaj več. Tukaj se tudi želim na kratko zahvaliti vsem, ki so na svoj način pomagali pri nastajanju te strani.

S spoznavanjem Boga in proučevanjem njegove besede želimo ugotoviti, ali je to, kar živimo, le zunanja religija, ali pa je to naša osebna vera, ki jo živimo sleherni dan svojega življenja. Včasih uspešno, včasih malo manj uspešno, saj je življenje sestavljeno iz vzponov in padcev, da si ne bi kdo mislil, da s tem, ko postaneš kristjan, vse težave izginejo. Še zdaleč ne. Čudovito pa je to, da imamo Tolažnika – Svetega Duha – in On nas vedno tolaži, uči in spodbuja, da nadaljujemo na poti, po kateri hodimo. Naša želja je, da bi čim več ljudi hodilo po tej poti v večno življenje.

Če pa že hodite po tej poti, vam želimo ponuditi nekaj branja, za katerega upamo, da bo vsem v spodbudo in razmišljanje, da se vprašamo: »Ali je to, kar verujem res, ali pa je le dediščina religije mojih staršev in okolja, v katerem sem bil vzgojen?«

Upam, da se bo na tej strani našlo kaj koristnega za vsakega izmed nas.

V Gospodu, Janez Nadu

POGOJI UPORABE

- Lastnik, skrbnik in upravljalec spletnega mesta in domene www.novorojen.si je Janez Nadu.

- Spletno mesto predstavlja vsaka stran v okviru naslova www.novorojen.si

- Vsa vsebina, objavljena na spletnem mestu, je v izključni lasti in odgovornosti vsakokratnega avtorja spletnega mesta in je avtorsko zaščitena z veljavnimi zakoni. Grafična podoba oz. oprema spletnega mesta z vsemi grafičnimi in slikovnimi elementi pa je last opremljevalca.

- Vsakršno kopiranje in objavljanje katerekoli vsebine v celoti ali delno na drugih mestih, je dovoljeno, razen v primeru, če lastnik to izrecno prepoveduje v pisni obliki.

- Uporabniki uporabljajo spletno stran na lastno odgovornost.

- Spletna stran www.novorojen.si ni uradna stran nobene cerkve ali organizacije v Sloveniji, ampak pomeni kot okvir za prispele vsebine osebno last lastnika in upravljalca te strani.

- Vsebine (slike, besedila, grafike ipd.) se smejo svobodno in brez materialne obveznosti do lastnika strani uporabljati v tiskani obliki po dogovoru z avtorjem; in če bi izdajatelj tiskane oblike hotel prevzeti tudi obliko na spletni strani, tudi z opremljevalcem.

- Če objavite zapiske, slike, besedila, ipd., s te strani na vašem socialnem omrežju (FB, Twitter…), mora zraven jasno pisati izvor in povezava na to spletno stran.

- Lastnik spletne strani svobodno sprejema ali zavrača poslane ali ponujene vsebine z ozirom na merila, ki si jih je sam postavil in z ozirom na medijsko zakonodajo Republike Slovenije.

KONTAKT

Za vsa vprašanja, odgovore, zahvale in graje, smo vam na razpolago preko spodnjega obrazca.

Please leave this field empty.

Ime (obvezno)

Vaš eMail (obvezno)

Zadeva

Sporočilo

captcha

S krstom smo bili torej skupaj z njim pokopani v smrt, da bi prav tako, kakor je Kristus v moči Očetovega veličastva vstal od mrtvih, tudi mi stopili na pot novosti življenja.
Rimljanom 6:4

Bahai – kdo so osrednje osebnosti te religije?

Napisal-a Janez Nadu dne . Objavljeno v Baha'i

Religija Baha`i (Bahai) je bila na začetku šiitska sekta, porojena v Perziji v prvi polovici 19. stoletja. Svojo prakso in nauk utemeljuje na sinkretizmu (mešanju in spajanju) Korana, Biblije in drugih knjig, ki veljajo za svete, in na nekaterih pomembnih osebnostih najbolj razširjenih svetovnih verstev. Baha’u’llah je trdil, da je manifestacija boga, ki bo popeljal človeštvo na novo stopnjo razvoja. Baha´ijci verujejo, da je prav on izpolnitev pričakovanega preroka, kakor je zapisano v svetih spisih nekaterih verstev. Svoj osrednji tempelj „Hiša pravičnosti” imajo v Haifi v Izraelu, sicer pa imajo templje še v vrsti držav, največ v ZDA. Muslimani so privržence te sestavljene religije krvavo preganjali že ob njenem nastajanju – in preganjanje, posebej še v Iranu, se nadaljuje vse do danes.

V smislu civilnega življenja se Baha’ijci zavzemajo za odpravo vseh razlik med ljudmi v njihovih pravicah: rasnih, nacionalnih, jezikovnih, spolnih, premoženjskih, stanovskih, verskih ipd., pri čemer niso čisto dosledni, saj so člani njihovega najvišjega vodstva lahko samo moški. Zavzemajo se za ustanovitev svetovne države in svetovne vlade, ki bi poenotila človekove socialne pravice po vsem svetu; za skupni jezik človeštva, pri čemer se še niso odločili, ali naj bo to jezik, ki je najbolj razširjen, kakor je to trenutno angleščina, ali pa naj bo to nevtralen mednarodni jezik kakor esperanto. Načelno sprejemajo obe možni rešitvi, dejansko pa se je pri njih v tem smislu uveljavila angleščina. Priznati jim je treba, da pri oznanjevanju in širjenju svojega verovanja ne uporabljajo prisile ali celo pobijanja, kakor je to značilno za islam, iz katerega so izšli.

Za Jude pomeni manifestacijo večnega Očeta; za kristjane, ponovni prihod Kristusa; za muslimane izpolnitev oznanila iz Kurana o prihodu Mahdija; je Shah Bahram Zorostrianskih spisov; Kalki Avatar hindujskih spisov; Maitreja Buda, upanje budistov.

Baha’u’llah je v originalu privrženec religije Babi, ki jo je ustanovil Bab. Bab je bil kot mladenič predan in privržen iskalec religijskih resnic. Da bi jih našel, se je najprej odpravil na romanje. Kasneje je imel vrsto „božanskih razodetij” in vizionarskih sanj, ki jih je začel zapisovati v „svete verze”. Imel se je za blagoslovljenega z milostjo „skritega imama” – manifestiranega boga v svetu. Baha´ijci so ga sprejeli kot manifestacijo boga in kot predhodnika Baha’u’llaha.

Abdu’l Baha je naslednik Baha’u’llaha; prizadeval si je ohraniti vero enotno in skladno. Trpel je zgodnje nasprotovanje svojega brata, ki se ga je trudil javno diskreditirati in mu nasprotovati. Abdu’l Baha je ustanovil sveto zavezo, ki naj bi tistim, ki obljubljajo poslušnost pravilnemu vodji vere, zagotovila ohranitev edinost Baha`ijcev.

Shogi Effendi Rabbání je postal voditelj za Abdu’l Bahajem od 1922 do svoje smrti.  Nasledil ga je po „rokah namena”, Univerzalne Hiše Pravičnosti, ki je delovala kot varuh vere do izvolitve vrhovnega vladajočega telesa Baha´ijcev leta 1963. „Roke namena” so ustanovili ugledni člani Baha’ijcev.

Baha’i – osnovna prepričanja

Religija Baha´i trdi, da je bog končni vzrok vseh obstoječih stvari in da vse odseva njegovo moč, posebej človek. Za Bahaijce je Bog sam neznan in se ga lahko spoznava zgolj po njegovih manifestacijah : Adamu, Abrahamu, Mojzesu, Zoroastru (Zaratustri), Krišni, Budu, Jezusu, Mohamedu, Babu in Baha’u’llahu. Drugače kakor pri kristjanih, ki verujejo, da se je Bog inkarniral v Jezusu Kristusu, je Shogi Effendi Rabbání, eden glavnih voditeljev te vere, zavrnil idejo o inkarnaciji. Prej omenjene manifestacije Boga so zgolj ogledala, ki reflektirajo Božjo slavo in človeštvu posredujejo božansko modrost in milost.

Baha’ijci verujejo, da se človeštvo bistveno razlikuje od drugih oblik življenja. Verujejo, da so bili ljudje ustvarjeni z duhovno kapaciteto in odgovornostjo reflektiranja božanskih lastnosti stvarnika. Doktrina Baha´ijcev vključuje koncept človekove dvojne narave – nižjo naravo in višjo naravo. Človek mora trdo delati, da bi nadvladal svojo satansko naravo. V nasprotnem primeru, verujejo, pa naj bi človek razvil nizkoten značaj, namesto, da bi dosegal vrhunskost. Človek naj bi se trudil za pravico, za pravičen odnos do vseh, ljubezen, prijaznost, kolegialnost, sočutje, usmiljenje, potrpežljivost, radodarnost, zaupanje in resnico. V svojih socialnih odnosih naj bi se človek bojeval proti hinavščini in samoprevari in naj bi se namesto tega vedno trudil za čistost in gojil samokontrolo.

Oznake: