O NAS

Smo evangelijski kristjani in stran je pripravljena z namenom oznanjanja in širjenja evangelija ter pogovora o tem, kdo je Jezus v naših življenjih in kaj nam pomeni. Želimo se pogovarjati o Božji besedi – Bibliji, in o delovanju Svetega Duha v naših življenjih in v življenjih ljudi okoli nas, odkar smo/so sprejeli vero v Jezusa Kristusa. Želimo, da ta zaklad ne ostane samo naš, ampak, da bi postal tudi vaš – kolikor še ni. Nektere izmed nas je Jezus rešil objema droge in kriminalnega življenja, drugi smo kristjani od malih nog in tretji nekje vmes. Za naše življenje je pomembno, da sprejmemo Jezusa kot svojega rešitelja, ne glede na našo preteklost, ozadje, izobrazbo ali religijo naših staršev. Ko bomo nekoč stali pred Bogom, bo edino pomembno, ali je naše ime zapisano v knjigi življenja. Kajti če naše ime tam ne bo zapisano, bomo za večno ločeni od Boga, v nasprotnem primeru pa bomo večnost uživali z našim Gospodom.

Glede prispevkov, objav in razmišljanj na tej strani si želimo, da bi bili kot nekakšni začetni impulzi, ki bi lahko prerasli še v kaj več. Tukaj se tudi želim na kratko zahvaliti vsem, ki so na svoj način pomagali pri nastajanju te strani.

S spoznavanjem Boga in proučevanjem njegove besede želimo ugotoviti, ali je to, kar živimo, le zunanja religija, ali pa je to naša osebna vera, ki jo živimo sleherni dan svojega življenja. Včasih uspešno, včasih malo manj uspešno, saj je življenje sestavljeno iz vzponov in padcev, da si ne bi kdo mislil, da s tem, ko postaneš kristjan, vse težave izginejo. Še zdaleč ne. Čudovito pa je to, da imamo Tolažnika – Svetega Duha – in On nas vedno tolaži, uči in spodbuja, da nadaljujemo na poti, po kateri hodimo. Naša želja je, da bi čim več ljudi hodilo po tej poti v večno življenje.

Če pa že hodite po tej poti, vam želimo ponuditi nekaj branja, za katerega upamo, da bo vsem v spodbudo in razmišljanje, da se vprašamo: »Ali je to, kar verujem res, ali pa je le dediščina religije mojih staršev in okolja, v katerem sem bil vzgojen?«

Upam, da se bo na tej strani našlo kaj koristnega za vsakega izmed nas.

V Gospodu, Janez Nadu

POGOJI UPORABE

- Lastnik, skrbnik in upravljalec spletnega mesta in domene www.novorojen.si je Janez Nadu.

- Spletno mesto predstavlja vsaka stran v okviru naslova www.novorojen.si

- Vsa vsebina, objavljena na spletnem mestu, je v izključni lasti in odgovornosti vsakokratnega avtorja spletnega mesta in je avtorsko zaščitena z veljavnimi zakoni. Grafična podoba oz. oprema spletnega mesta z vsemi grafičnimi in slikovnimi elementi pa je last opremljevalca.

- Vsakršno kopiranje in objavljanje katerekoli vsebine v celoti ali delno na drugih mestih, je dovoljeno, razen v primeru, če lastnik to izrecno prepoveduje v pisni obliki.

- Uporabniki uporabljajo spletno stran na lastno odgovornost.

- Spletna stran www.novorojen.si ni uradna stran nobene cerkve ali organizacije v Sloveniji, ampak pomeni kot okvir za prispele vsebine osebno last lastnika in upravljalca te strani.

- Vsebine (slike, besedila, grafike ipd.) se smejo svobodno in brez materialne obveznosti do lastnika strani uporabljati v tiskani obliki po dogovoru z avtorjem; in če bi izdajatelj tiskane oblike hotel prevzeti tudi obliko na spletni strani, tudi z opremljevalcem.

- Če objavite zapiske, slike, besedila, ipd., s te strani na vašem socialnem omrežju (FB, Twitter…), mora zraven jasno pisati izvor in povezava na to spletno stran.

- Lastnik spletne strani svobodno sprejema ali zavrača poslane ali ponujene vsebine z ozirom na merila, ki si jih je sam postavil in z ozirom na medijsko zakonodajo Republike Slovenije.

KONTAKT

Za vsa vprašanja, odgovore, zahvale in graje, smo vam na razpolago preko spodnjega obrazca.

Please leave this field empty.

Ime (obvezno)

Vaš eMail (obvezno)

Zadeva

Sporočilo

captcha

S krstom smo bili torej skupaj z njim pokopani v smrt, da bi prav tako, kakor je Kristus v moči Očetovega veličastva vstal od mrtvih, tudi mi stopili na pot novosti življenja.
Rimljanom 6:4

Če Bog obstaja, katera vera je prava?

Napisal-a Janez Nadu dne . Objavljeno v Bog, Krščanstvo, Življenjska vprašanja

Odgovor na to vprašanje je zelo preprost: Prava je lahko le tista vera, ki prihaja od tistega, na katerega se nanaša in katerega oznanja, torej od Boga samega. Problem tako ni načelne narave, problem je v tem, da tudi napačne vere to načelo priznavajo in zmotno verujejo ali pa zavestno lažejo – in začetniki napačnih verstev so nujno zavestno lagali, če so trdili, da prihaja njihovo oznanjevanje od Boga, saj bi sicer morali reči, da laže Bog in se vsakemu verstvu drugače predstavlja in govori v nasprotju s samim seboj. Kakor je odgovor na načelno vprašanje logično jasen in preprost, pa ni vselej tako lahko ugotoviti, katera vera je prava in katera ne in v čem so neresnice in laži nepravih ver, ko pa vse trdijo, da prihajajo od Boga. Tako se utegne na prvi pogled zdeti, da je človek pred tem dejstvom preprosto nemočen in do zanesljivega odgovora ne more priti. Veliko ljudi danes misli prav tako, kakor je tu zapisano. A kdor se ne zadovolji s prvim pogledom in se je pripravljen podati na pot iskanja resnice, ta vsekakor ima možnost, da ugotovi, katera izmed mnogih ver je resnična, je res od Boga, saj taka je lahko samo ena. Odgovor, ki je danes zelo razširjen, najbrž je to sploh najbolj razširjeno stališče o „pravi veri” sploh, da so namreč v bistvenem vse vere prave, saj vse učijo isti moralni nauk in vse govorijo o tem, da obstaja neko bitje, ki je nad vsem, čemur pravimo svet, torej je v osnovi vseeno, katero izmed teh verstev sprejmemo za svoje, je gotovo največja od vseh možnih zmot na tem področju. Če evangelij uči, da je Jezus Božji sin, Koran pa, da Allah ne more imeti sina, potem ni logično trditi, da obe verstvi govorita o istem božanstvu, pa naj katoliški koncilski dokumenti in katekizem še tako ponavljajo, da častijo muslimani istega Boga kakor kristjani. Kakor katoličani mogoče že, nikakor pa ne kakor kristjani! Kristjani namreč svoje vere ne prejemajo iz tradicije in človeških naukov, ampak izključno iz Božje besede, kakor je zapisana v Bibliji.

Z besedo Biblija pa smo tudi že pri bistvenem pojmu za razlikovanje človeških religij in od Boga razodete vere. Apostol Peter pravi v svojem drugem pismu: „Nikoli namreč nobena prerokba ni prišla po človeški volji, ampak so ljudje, nošeni od Svetega Duha, govorili v imenu Boga” (2 Peter 1,21). Apostol Pavel pa v drugem pismu Timoteju pravi: „Vse Pismo je navdihnjeno od Boga in koristno za poučevanje, svarjenje, za poboljševanje in vzgojo v pravičnosti, da bi bil Božji človek popoln in pripravljen za vsako dobro delo” (2 Timoteju 3,16-17). Torej ne samo nekatera mesta, kakor učijo mnogi sodobni teologi, tako katoliški, kakor žal tudi protestantski. Vero pa človek, po nauku Biblije, dobi iz poslušanja Božje besede, kakor pravi isti apostol: „Potemtakem je vera iz oznanjevanja, oznanjevanje pa je po Kristusovi besedi” (Rimljanom 10,17). Prava vera je torej tista, ki je iz Božje besede, kakor je zapisana v Bibliji.

Temu pa, naravno, sledi naslednje vprašanje: Kako naj vemo, ali je Biblija res Božja in ne mogoče vendar spet samo človeška beseda, kakor toliko drugih knjig, ki jih njihovi verniki imajo za svete?

To je zelo smiselno vprašanje. A že to vprašanje dokazuje, katera od knjig je res sveta in katere so zgolj „svete”, ker jih je človek tako ocenil. Knjige, ki v resnici niso svete, iz katerih ne govori Božja beseda, ampak človeška, takega vprašanja preprosto ne dovoljujejo. Kdor tako vprašanje preveč glasno izreče v islamskem okolju, ta navadno ne živi več dolgo. Tudi vprašanja o tem, kaj je v kaki zadevi res mislil Marx ali Lenin, so bila za vpraševalca lahko življenjsko nevarna. Stalinizem je človeka, ki je preveč vpraševal, brž obsodil „revizionizma”, kar je veljalo za zliočin, kakor da bi bilo res kaj slabega, če kako stvar še enkrat pogledaš, kar ta beseda pomeni. A pripadniki te šole se enako obnašajo še danes. Če kdo podvomi v njihove zgodovinske interpretacije, predvsem kjer gre za prikrivanje njihovih zločinov, takemu, ki hoče preveriti, ali so se dogodki res odvijali tako, kakor jih prikazuje partijsko zgodovinopisje, ki je bolj legendopisje, takoj očitajo, da hoče „revidirati zgodovino”, ko je to vendar temeljni znanstveni princip. Samo resnica si lahko privošči vprašanja, tudi neprijetna vprašanja, vse mogoče poizvedbe in tudi preizkuse. Biblija nas sama vabi, da to, kar je v njej, preizkusimo. V knjigi Sodnikov beremo: „Vprašaj, prosimo, Boga, da spoznamo, ali bo uspešna naša pot, na katero smo krenili?” (Sod 18,5). V Jobovi knjigi nam je naročeno, naj se posvetujemo tudi z naravo: „Vprašaj vendar živali, da te poučijo,

in ptice pod nebom, da ti oznanijo” (Job 12,7). In pri preroku Jeremiju najdemo nasvet, ki ga izreka Bog sam: „Ustavite se na poteh in se razglejte, vprašajte po stezah starodavnih časov, kje je pot k dobremu, in hodite po njej: in našli boste počitek svojim dušam” (Jeremija 6,16).

A kako je mogoče preizkusiti resničnost Biblije? To je edina knjiga te vrste, ki vsebuje natančne geografske, zgodovinske, biografske in celo naravoslovne podatke, seveda v jeziku časa, v katerem je bilo kaj zapisano. Zato je Biblijo mogoče preveriti, jo „zgrabiti za besedo”. O tem so napisane debele knjige, vse pa se izidejo v spoznanje, ki je tudi naslov ene najbolj znanih knjig, ki na podlagi arheoloških izkopanin dokazuje resničnost tega, o čemer Biblija pripoveduje v smislu zanesljivosti v podatkih: In vendar ima Biblija prav!

Oznake: , , , , ,