O NAS

Smo evangelijski kristjani in stran je pripravljena z namenom oznanjanja in širjenja evangelija ter pogovora o tem, kdo je Jezus v naših življenjih in kaj nam pomeni. Želimo se pogovarjati o Božji besedi – Bibliji, in o delovanju Svetega Duha v naših življenjih in v življenjih ljudi okoli nas, odkar smo/so sprejeli vero v Jezusa Kristusa. Želimo, da ta zaklad ne ostane samo naš, ampak, da bi postal tudi vaš – kolikor še ni. Nektere izmed nas je Jezus rešil objema droge in kriminalnega življenja, drugi smo kristjani od malih nog in tretji nekje vmes. Za naše življenje je pomembno, da sprejmemo Jezusa kot svojega rešitelja, ne glede na našo preteklost, ozadje, izobrazbo ali religijo naših staršev. Ko bomo nekoč stali pred Bogom, bo edino pomembno, ali je naše ime zapisano v knjigi življenja. Kajti če naše ime tam ne bo zapisano, bomo za večno ločeni od Boga, v nasprotnem primeru pa bomo večnost uživali z našim Gospodom.

Glede prispevkov, objav in razmišljanj na tej strani si želimo, da bi bili kot nekakšni začetni impulzi, ki bi lahko prerasli še v kaj več. Tukaj se tudi želim na kratko zahvaliti vsem, ki so na svoj način pomagali pri nastajanju te strani.

S spoznavanjem Boga in proučevanjem njegove besede želimo ugotoviti, ali je to, kar živimo, le zunanja religija, ali pa je to naša osebna vera, ki jo živimo sleherni dan svojega življenja. Včasih uspešno, včasih malo manj uspešno, saj je življenje sestavljeno iz vzponov in padcev, da si ne bi kdo mislil, da s tem, ko postaneš kristjan, vse težave izginejo. Še zdaleč ne. Čudovito pa je to, da imamo Tolažnika – Svetega Duha – in On nas vedno tolaži, uči in spodbuja, da nadaljujemo na poti, po kateri hodimo. Naša želja je, da bi čim več ljudi hodilo po tej poti v večno življenje.

Če pa že hodite po tej poti, vam želimo ponuditi nekaj branja, za katerega upamo, da bo vsem v spodbudo in razmišljanje, da se vprašamo: »Ali je to, kar verujem res, ali pa je le dediščina religije mojih staršev in okolja, v katerem sem bil vzgojen?«

Upam, da se bo na tej strani našlo kaj koristnega za vsakega izmed nas.

V Gospodu, Janez Nadu

POGOJI UPORABE

- Lastnik, skrbnik in upravljalec spletnega mesta in domene www.novorojen.si je Janez Nadu.

- Spletno mesto predstavlja vsaka stran v okviru naslova www.novorojen.si

- Vsa vsebina, objavljena na spletnem mestu, je v izključni lasti in odgovornosti vsakokratnega avtorja spletnega mesta in je avtorsko zaščitena z veljavnimi zakoni. Grafična podoba oz. oprema spletnega mesta z vsemi grafičnimi in slikovnimi elementi pa je last opremljevalca.

- Vsakršno kopiranje in objavljanje katerekoli vsebine v celoti ali delno na drugih mestih, je dovoljeno, razen v primeru, če lastnik to izrecno prepoveduje v pisni obliki.

- Uporabniki uporabljajo spletno stran na lastno odgovornost.

- Spletna stran www.novorojen.si ni uradna stran nobene cerkve ali organizacije v Sloveniji, ampak pomeni kot okvir za prispele vsebine osebno last lastnika in upravljalca te strani.

- Vsebine (slike, besedila, grafike ipd.) se smejo svobodno in brez materialne obveznosti do lastnika strani uporabljati v tiskani obliki po dogovoru z avtorjem; in če bi izdajatelj tiskane oblike hotel prevzeti tudi obliko na spletni strani, tudi z opremljevalcem.

- Če objavite zapiske, slike, besedila, ipd., s te strani na vašem socialnem omrežju (FB, Twitter…), mora zraven jasno pisati izvor in povezava na to spletno stran.

- Lastnik spletne strani svobodno sprejema ali zavrača poslane ali ponujene vsebine z ozirom na merila, ki si jih je sam postavil in z ozirom na medijsko zakonodajo Republike Slovenije.

KONTAKT

Za vsa vprašanja, odgovore, zahvale in graje, smo vam na razpolago preko spodnjega obrazca.

Please leave this field empty.

Ime (obvezno)

Vaš eMail (obvezno)

Zadeva

Sporočilo

captcha

S krstom smo bili torej skupaj z njim pokopani v smrt, da bi prav tako, kakor je Kristus v moči Očetovega veličastva vstal od mrtvih, tudi mi stopili na pot novosti življenja.
Rimljanom 6:4

Dan reformacije za večnost odrešitve

Napisal-a Janez Nadu dne . Objavljeno v Pridige/Članki

Dragi prijatelji Primoža Trubarja in njegovega spomina!

Spoštovana dame in gospodje!

Bratje in sestre, kar je med vami rojenih nanovo in krščenih v ime Jezusa Kristusa!

 

Na tej tako čudovito in verodostojno restavrirani domačiji očeta slovenske reformacije in protestantizma Primoža Trubarja v Raščici smo se zbrali, da bi obhajali dan reformacije, ki je po slovenski državni osamosvojitvi, z letom 1992, postal v Sloveniji državni praznik. Pozdravljeni v imenu tistega, ki je bil osrednje ime ne le pisanja in delovanja, ampak vsega življenja, tako doktorja Martina Luthra, kakor tudi Primoža Trubarja, v imenu Jezusa Kristusa, brez katerega bi bilo protestantstvo zgolj ugovor nekomu, ki ga ne bi bilo vredno niti zavračati; in reformacija zgolj novo barvanje neke nesmiselne fasade na še bolj nesmiselni hiši!

Če se je slovenska oblast komaj leto po uspeli ustanovitvi lastne države, ki je Slovenci vse od leta 745 nismo več imeli, komaj leto po dobljeni, sicer na srečo kratkotrajni, a vendar pogumno in odgovorno vodeni domovinski vojni, odločila, da bo med največje praznike na državni ravni uvrstila spomin na dogodek iz leta 1517, si je pri tem gotovo kaj mislila in Slovenije ni kar tako brez tehtnega razloga naredila za izjemo celo med izrazito s protestanti naseljenimi državami, ki takega praznika nimajo. Tistega dne naj bi nekdanji avguštinski menih, pozneje profesor Svetega pisma, doktor Martin Luther nabil na vrata wüttenberške stolnice 95 tez svojih ugovorov zoper versko in moralno skvarjenost in izprijenost tedanje rimske cerkve – danes dvomimo, da bi to v resnici storil, zgodba izhaja iz domnevnega pripovedovanja Luthrovega evangelijskega tovariša Melanchtona in sodi med tiste zgodovinske mite, ki jih ni mogoče pregnati niti iz znanstvenih leksikonov, kaj šele iz ljudskega vedno k mitiziranju nagnjenega spomina. Gotovo pa je, da je Luther razposlal odtis svojih točk svojim docentskim kolegom na nemških univerzah, ker je najprej hotel sprožiti zgolj akademski disput o utemeljenosti prodajanja odpustkov, iz katerih izkupička niso gradili le Petrove stolnice v Rimu in financirali razvratnost na papeževem dvoru, ampak so krpali tudi proračunske izgube krajevnega škofa iz Mainza kardinala Albrechta, ki je poleti istega leta objavil svoje navodilo za pobiranje denarja na osnovi odpustkov Instructio Summarium, s katerim je hotel poravnati svoje dolgove pri Fuggerjih, ki so financirali njegovo knežjo namestitev. V ta namen je poslal na delo izprijenega pridigarja Johanna Tetzla, ki je prišel prodajat Gospodovo odrešenje tudi na Saško, kar je spodbudilo Luthra k zapisu in razširjanju njegovih tez.

Čisto mogoče je, da pobudnikom tega praznika, ali vsaj nekaterim med njimi, v resnici ni šlo toliko za spomin na to, kar je veliki reformator in protestant tedaj sprožil, ne da bi na samem začetku sploh vedel, kaj je sprožil, in celo, ne da bi to hotel. Mogoče je zanje bilo v ospredju to, kar je pri Luthru na drugem ali celo šele na tretjem mestu, nekakšen stranski produkt reformacije, kar bi lahko povzeli v geslu, ki ga Luther sam morda ni poznal in izrekel, pač pa ga je tri stoletja pozneje izrekel Luthrov rojak, največji nemški in sploh poantični filozof Immanuel Kant: Sapere aude! Kant je ta drugi del Horacovega stavka (Epist. I,2,40: Dimidium facti qui coepit habet: sapere aude) prevedel: „Habe Mut, dich deines eigenen Verstandes zu bedienen!“ – Imej pogum uporabiti lasten razum – in je to, navedeno v Kantovem znamenitem spisu „Beantwortung der Frage: Was ist Aufklärung” – Odgovor na vprašanje: Kaj je razsvetljenstvo – postalo geslo pokantovskega razsvetljenstva vse do danes. Kantov prevod je nekoliko samovoljen, saj se dobeseden prevod iz Horaca glasi: Komaj začeto je napol dobljeno: upaj si razumeti! Pri Kantu gre torej za interpretacijo „ad usum Delphini”, kakor pravimo. A dejstvo je, da sta tako Luther, kakor tudi naš Trubar, budila svoje rojake k pogumu, da se z lastnim razumom lotijo branja Božje besede in naj svoje večne usode ne polagajo v roke dvomljivim in samovoljnim učiteljstvom, „cerkveno učiteljstvo” pa je eden od treh stebrov katoliškega verovanja. Seveda gre protestant dlje od razsvetljenca, ki ostane pri lastnem razumu. Skupaj gresta samo, dokler bežita iz ujetništva oktroirane tuje pameti. Ko sta enkrat zunaj ječe vsiljenega razumevanja, se brž razideta, saj ostane razsvetljenec in svobodomislec še vedno v ječi, namreč v ječi lastnega razuma, ker ne ve, da je tudi njegov razum del človekovega padca po prvem grehu, kakor beremo: „Zaradi nevednosti, ki je v njih, in zaradi trdote njihovega srca jim je razum otemnel in so se odtujili Božjemu življenju” (Ef 4,18) ali, kakor beremo že pri modrem Salomonu: „Kdor se zanaša na svojo pamet, je norec, kdor pa hodi z modrostjo, bo rešen” (Prg 28,26), medtem ko gre protestant, se pravi kristjan, naprej in se namesto svojega oklene Kristusovega razuma: „Vemo, da je Božji Sin prišel in nam dal razum, da spoznavamo Resničnega. V Resničnem tudi smo, v njegovem Sinu Jezusu Kristusu. On je resnični Bog in večno življenje” (1 Jn 5,20). A dejstvo je, da je zavrnitev oblastnega tutorstva nad lastno pametjo prvi korak, ki lahko vodi k odprtju Božji razumnosti, in je tako mogoče, da je bilo to pogumno dejanje, ki je tudi osnova današnjega pojmovanja človekove svobode, tisto, kar je slovenske oblasti nagnilo k dvigu spomina na reformacijo na raven državnega praznika, saj se tudi slovenska država razume kot demokratična in pravna država svobodnih državljanov, ki imajo pravico, da sami iščejo in spoznavajo odgovore na svoja temeljna življenjska vprašanja in v tem niso niti pod državno niti pod kako cerkveno ali siceršnjo človeško oblastjo. Vso prejšnjo zgodovino namreč ni bilo tako. Po zastopniškem „pokristjanjenju” v času Karantanije Slovenec te svobode ni imel vse do leta 1991, ko mu je nova in lastna država to bistveno svobodo zagotovila. Seveda tudi še poosamosvojitveni Slovenec pretežno ostaja prostovoljni ujetnik lastne padle pameti, kolikor še ni sprejel Kristusovega razuma, a to ni več stvar države, ampak svobodne odločitve vsakega posameznika, ki je ni dovoljeno omejevati ali sploh odvzeti niti pod obljubo večne sreče spreobrnjenih niti pod grožnjo večnega pogubljenja nespreobrnjenih.

Oznake: ,