O NAS

Smo evangelijski kristjani in stran je pripravljena z namenom oznanjanja in širjenja evangelija ter pogovora o tem, kdo je Jezus v naših življenjih in kaj nam pomeni. Želimo se pogovarjati o Božji besedi – Bibliji, in o delovanju Svetega Duha v naših življenjih in v življenjih ljudi okoli nas, odkar smo/so sprejeli vero v Jezusa Kristusa. Želimo, da ta zaklad ne ostane samo naš, ampak, da bi postal tudi vaš – kolikor še ni. Nektere izmed nas je Jezus rešil objema droge in kriminalnega življenja, drugi smo kristjani od malih nog in tretji nekje vmes. Za naše življenje je pomembno, da sprejmemo Jezusa kot svojega rešitelja, ne glede na našo preteklost, ozadje, izobrazbo ali religijo naših staršev. Ko bomo nekoč stali pred Bogom, bo edino pomembno, ali je naše ime zapisano v knjigi življenja. Kajti če naše ime tam ne bo zapisano, bomo za večno ločeni od Boga, v nasprotnem primeru pa bomo večnost uživali z našim Gospodom.

Glede prispevkov, objav in razmišljanj na tej strani si želimo, da bi bili kot nekakšni začetni impulzi, ki bi lahko prerasli še v kaj več. Tukaj se tudi želim na kratko zahvaliti vsem, ki so na svoj način pomagali pri nastajanju te strani.

S spoznavanjem Boga in proučevanjem njegove besede želimo ugotoviti, ali je to, kar živimo, le zunanja religija, ali pa je to naša osebna vera, ki jo živimo sleherni dan svojega življenja. Včasih uspešno, včasih malo manj uspešno, saj je življenje sestavljeno iz vzponov in padcev, da si ne bi kdo mislil, da s tem, ko postaneš kristjan, vse težave izginejo. Še zdaleč ne. Čudovito pa je to, da imamo Tolažnika – Svetega Duha – in On nas vedno tolaži, uči in spodbuja, da nadaljujemo na poti, po kateri hodimo. Naša želja je, da bi čim več ljudi hodilo po tej poti v večno življenje.

Če pa že hodite po tej poti, vam želimo ponuditi nekaj branja, za katerega upamo, da bo vsem v spodbudo in razmišljanje, da se vprašamo: »Ali je to, kar verujem res, ali pa je le dediščina religije mojih staršev in okolja, v katerem sem bil vzgojen?«

Upam, da se bo na tej strani našlo kaj koristnega za vsakega izmed nas.

V Gospodu, Janez Nadu

POGOJI UPORABE

- Lastnik, skrbnik in upravljalec spletnega mesta in domene www.novorojen.si je Janez Nadu.

- Spletno mesto predstavlja vsaka stran v okviru naslova www.novorojen.si

- Vsa vsebina, objavljena na spletnem mestu, je v izključni lasti in odgovornosti vsakokratnega avtorja spletnega mesta in je avtorsko zaščitena z veljavnimi zakoni. Grafična podoba oz. oprema spletnega mesta z vsemi grafičnimi in slikovnimi elementi pa je last opremljevalca.

- Vsakršno kopiranje in objavljanje katerekoli vsebine v celoti ali delno na drugih mestih, je dovoljeno, razen v primeru, če lastnik to izrecno prepoveduje v pisni obliki.

- Uporabniki uporabljajo spletno stran na lastno odgovornost.

- Spletna stran www.novorojen.si ni uradna stran nobene cerkve ali organizacije v Sloveniji, ampak pomeni kot okvir za prispele vsebine osebno last lastnika in upravljalca te strani.

- Vsebine (slike, besedila, grafike ipd.) se smejo svobodno in brez materialne obveznosti do lastnika strani uporabljati v tiskani obliki po dogovoru z avtorjem; in če bi izdajatelj tiskane oblike hotel prevzeti tudi obliko na spletni strani, tudi z opremljevalcem.

- Če objavite zapiske, slike, besedila, ipd., s te strani na vašem socialnem omrežju (FB, Twitter…), mora zraven jasno pisati izvor in povezava na to spletno stran.

- Lastnik spletne strani svobodno sprejema ali zavrača poslane ali ponujene vsebine z ozirom na merila, ki si jih je sam postavil in z ozirom na medijsko zakonodajo Republike Slovenije.

KONTAKT

Za vsa vprašanja, odgovore, zahvale in graje, smo vam na razpolago preko spodnjega obrazca.

Please leave this field empty.

Ime (obvezno)

Vaš eMail (obvezno)

Zadeva

Sporočilo

captcha

S krstom smo bili torej skupaj z njim pokopani v smrt, da bi prav tako, kakor je Kristus v moči Očetovega veličastva vstal od mrtvih, tudi mi stopili na pot novosti življenja.
Rimljanom 6:4

Država in oblast v luči Svetega pisma

Napisal-a Janez Nadu dne . Objavljeno v Pridige/Članki

„Vsak naj se podreja oblastem, ki so nad njim. Ni je namreč oblasti, ki ne bi bila od Boga. In te, ki so, so postavljene od Boga. Kdor se torej upira oblasti, se upira Božjemu redu. Tisti, ki se upirajo, pa si bodo nakopali obsodbo. Oblastnikov se namreč ni treba bati, kadar delamo dobro, ampak kadar delamo húdo. Hočeš, da ne bi imel strahu pred oblastjo? Delaj dobro, pa boš imel od nje priznanje. Oblast je namreč Božja služabnica tebi v dobro. Če pa delaš húdo, se boj! Ne nósi namreč meča zastonj; Božja služabnica je, ki se maščuje zavoljo jeze nad tistim, ki počenja húdo. Zato se je treba pokoravati, in sicer ne samo zaradi jeze, marveč tudi zaradi vesti. Saj tudi davke plačujete zato, ker so tisti, ki jih izterjujejo, Božji izvrševalci. Dajte vsem, kar jim gre: davek, komur davek, pristojbino, komur pristojbina, strah, komur strah, čast, komur čast” (Rim 13,1-7).

 

Bratje in sestre,

besede, ki smo jih prebrali na začetku današnjega soočenja z Božjo besedo, so bile zapisane, ko se je apostol Pavel s Korinta pripravljal na odhod v središče rimske države, v Rim, kjer sta ga potem čakala zapor in nazadnje mučeniška smrt, v drugi polovici petdesetih let po Kristusu. Zanimivo je, kam je umeščeno 13. poglavje pisma Rimljanom, ki govori o odnosu kristjana do oblasti, namreč med 12. poglavje, ki govori o novem življenju v Kristusu, ki ga zaznamuje za služenje pripravljena ljubezen, in pa 14. poglavje, ki govori o tem, kako naj svojih bratov ne sodimo, kar je spet le poseben vidik in uresničevanje ljubezni, kakor ta pojem razume celotni kontekst Nove zaveze. Tako že sama umestitev kaže na izreden pomen, ki ga Božja beseda, tu izražena po Pavlovi roki, pripisuje odnosu novo rojenega človeka, in samo ta se more v polnem pomenu besede, imeti za kristjana, ker res Kristusovega, ker Kristusu pridruženega, do oblasti. Ne do dobre oblasti, ki bi imela v svojem programu uresničenje evangelija in njegove norme ljubezni. Tudi ne vsaj do take oblasti, ki bi se načelno in blago orientirala po evangeliju, ne da bi si zato že prizadevala biti dejansko krščanska. Niti ne nekoliko stoično razsvetljene oblasti, kakršno je nekaj desetletij pozneje nad vsem rimskim cesarstvom vzpostavil filozof na prestolu Mark Avrelij, ki je v svojem pisanju hvalil zmernost, obzirnost, pravičnost in resnicoljubnost, kakor je to nasploh delala rimska veja stoične filozofije, čeprav so dogodki tudi tega modrega in obzirnega cesarja naredili za storilca nad krščansko krvjo. Ko je Pavel pisal svoje pismo Rimljanom, je najbrž že bil cesar v Rimu Nero Claudius Caesar Augustus Germanicus, ki je začel vladati v letu 54, njegovo neslavno in vseskozi krvavo vladanje pa se je končalo s samomorom v letu 68. Nerovo posebno zanimanje je veljalo umetnosti, arhitekturi in gledališču, kar močno spominja na Adolfa Hitlerja skoraj dva tisoč let pozneje. Oba vladarja povezuje tudi dejstvo, da so ju mnogi razlagalci imeli za v Bibliji napovedanega Antikrista. Vsekakor pa je mogoče reči, da sta oba imela nekaj značilnosti, ki jih bomo gotovo našli pri Antikristu, ki mora biti razodet, preden bo odvzeta Kristusova Cerkev, kakor lahko beremo v 2. pismu Tesaloničanom 2,3: „Naj vas nihče ne vara na kakršen koli način. Kajti prej mora priti odpad in se razodeti človek nepostavnosti, sin pogube.” To bo svetovni vladar z velikimi darovi in močmi in načrti za ureditev socialnih in ekoloških vprašanj svojega časa, kakor sta to deloma bila že Nero in Hitler. Tudi za resničnega Antikrista lahko domnevamo, da bo imel močan interes in smisel za kulturo in umetnost, kakor njegova domnevana, a vendar ne že resnična majhna antikrista Nero in Hitler. Pavel, ko piše krščanski skupnosti v Rimu, to piše v času vladanja enega najokrutnejših in demonsko obsedenih vladarjev človeške zgodovine, pod katerim je bil v Rimu potem tudi zaprt, a po legendi v letu 64 pod Neronom obglavljen, za kar pa nimamo zanesljivih zgodovinskih virov.

Oznake: ,