O NAS

Smo evangelijski kristjani in stran je pripravljena z namenom oznanjanja in širjenja evangelija ter pogovora o tem, kdo je Jezus v naših življenjih in kaj nam pomeni. Želimo se pogovarjati o Božji besedi – Bibliji, in o delovanju Svetega Duha v naših življenjih in v življenjih ljudi okoli nas, odkar smo/so sprejeli vero v Jezusa Kristusa. Želimo, da ta zaklad ne ostane samo naš, ampak, da bi postal tudi vaš – kolikor še ni. Nektere izmed nas je Jezus rešil objema droge in kriminalnega življenja, drugi smo kristjani od malih nog in tretji nekje vmes. Za naše življenje je pomembno, da sprejmemo Jezusa kot svojega rešitelja, ne glede na našo preteklost, ozadje, izobrazbo ali religijo naših staršev. Ko bomo nekoč stali pred Bogom, bo edino pomembno, ali je naše ime zapisano v knjigi življenja. Kajti če naše ime tam ne bo zapisano, bomo za večno ločeni od Boga, v nasprotnem primeru pa bomo večnost uživali z našim Gospodom.

Glede prispevkov, objav in razmišljanj na tej strani si želimo, da bi bili kot nekakšni začetni impulzi, ki bi lahko prerasli še v kaj več. Tukaj se tudi želim na kratko zahvaliti vsem, ki so na svoj način pomagali pri nastajanju te strani.

S spoznavanjem Boga in proučevanjem njegove besede želimo ugotoviti, ali je to, kar živimo, le zunanja religija, ali pa je to naša osebna vera, ki jo živimo sleherni dan svojega življenja. Včasih uspešno, včasih malo manj uspešno, saj je življenje sestavljeno iz vzponov in padcev, da si ne bi kdo mislil, da s tem, ko postaneš kristjan, vse težave izginejo. Še zdaleč ne. Čudovito pa je to, da imamo Tolažnika – Svetega Duha – in On nas vedno tolaži, uči in spodbuja, da nadaljujemo na poti, po kateri hodimo. Naša želja je, da bi čim več ljudi hodilo po tej poti v večno življenje.

Če pa že hodite po tej poti, vam želimo ponuditi nekaj branja, za katerega upamo, da bo vsem v spodbudo in razmišljanje, da se vprašamo: »Ali je to, kar verujem res, ali pa je le dediščina religije mojih staršev in okolja, v katerem sem bil vzgojen?«

Upam, da se bo na tej strani našlo kaj koristnega za vsakega izmed nas.

V Gospodu, Janez Nadu

POGOJI UPORABE

- Lastnik, skrbnik in upravljalec spletnega mesta in domene www.novorojen.si je Janez Nadu.

- Spletno mesto predstavlja vsaka stran v okviru naslova www.novorojen.si

- Vsa vsebina, objavljena na spletnem mestu, je v izključni lasti in odgovornosti vsakokratnega avtorja spletnega mesta in je avtorsko zaščitena z veljavnimi zakoni. Grafična podoba oz. oprema spletnega mesta z vsemi grafičnimi in slikovnimi elementi pa je last opremljevalca.

- Vsakršno kopiranje in objavljanje katerekoli vsebine v celoti ali delno na drugih mestih, je dovoljeno, razen v primeru, če lastnik to izrecno prepoveduje v pisni obliki.

- Uporabniki uporabljajo spletno stran na lastno odgovornost.

- Spletna stran www.novorojen.si ni uradna stran nobene cerkve ali organizacije v Sloveniji, ampak pomeni kot okvir za prispele vsebine osebno last lastnika in upravljalca te strani.

- Vsebine (slike, besedila, grafike ipd.) se smejo svobodno in brez materialne obveznosti do lastnika strani uporabljati v tiskani obliki po dogovoru z avtorjem; in če bi izdajatelj tiskane oblike hotel prevzeti tudi obliko na spletni strani, tudi z opremljevalcem.

- Če objavite zapiske, slike, besedila, ipd., s te strani na vašem socialnem omrežju (FB, Twitter…), mora zraven jasno pisati izvor in povezava na to spletno stran.

- Lastnik spletne strani svobodno sprejema ali zavrača poslane ali ponujene vsebine z ozirom na merila, ki si jih je sam postavil in z ozirom na medijsko zakonodajo Republike Slovenije.

KONTAKT

Za vsa vprašanja, odgovore, zahvale in graje, smo vam na razpolago preko spodnjega obrazca.

Please leave this field empty.

Ime (obvezno)

Vaš eMail (obvezno)

Zadeva

Sporočilo

captcha

S krstom smo bili torej skupaj z njim pokopani v smrt, da bi prav tako, kakor je Kristus v moči Očetovega veličastva vstal od mrtvih, tudi mi stopili na pot novosti življenja.
Rimljanom 6:4

Država in oblast v luči Svetega pisma

Napisal-a Janez Nadu dne . Objavljeno v Pridige/Članki

Če boš hodil po mojih poteh in se držal mojih zakonov in zapovedi, kakor je hodil tvoj oče David, bom podaljšal tvoje dni” (1 Kr 3,7-14).

 

Iz skušnjave hoditi brez Boga, snovati in voditi državo brez Boga, pa kristjan ne sme pasti s konja na drugo stran, v skušnjavo, da bi na tem svetu ustanovil „božjo državo”, kakor jo poznamo iz nesrečne katoliške tradicije srednjega in še lep del novega veka, ali kakor jo danes vidimo v nekaterih islamskih deželah.

V letu 2009 je na moč simpatični in temeljito izobraženi srbski geolog, zdravnik in biblicist dr. Miroljub Petrović, ustanovitelj in ravnatelj Instituta za prirodnjačka istraživanja v Beogradu, objavil knjigo Osnovi teokratije. Njegova osnovna teza je, da že majhno število nemoralnih ljudi lahko državo uniči – in ta teza je na prvi pogled dobila potrditev v neslavnem razpadu Jugoslavije – in da prav tako lahko že majhno število moralnih ljudi državo reši in ji vrne prosperiteto v Božjem blagoslovu. Tako tudi za svojo državo Srbijo predlaga nič manj, kakor vzpostavitev teokratske, torej neposredno po Bogu vladane Srbije, ki bi se vrnila k staremu, naravnemu in po načelih Mojzesove postave moralnemu življenju, ki bi ga vodila majhna skupina Bogu predanih oseb.

Kakor ima ta vsekakor zanimivi in zelo razgledani avtor v skoraj vseh opažanjih, kaj se danes dogaja v sodobnih državah, prav, pa se žal hudo moti v svojem branju Biblije in kombinira zmote srbskega pravoslavja in v Ameriki pridobljenega adventizma, vse skupaj pa bralca skuša pripeljati nazaj pod goro Sinaj, nazaj v sužnost Mojzesove postave, od katere nas je Kristus odrešil in nas naredil svobodne. Domnevam pa, da to v zunanje krščanskem svetu ni izjemen pojav, ampak da bo islamskemu prizadevanju za vzpostavitev „božje države” na zemlji najbrž sledil tudi val podobnih prizadevanj med poimenskimi kristjani, ki ne sprejemajo Božje besede, kakor je napisana, ampak jo mešajo s človeško svetno modrostjo, iz česar nastaja zelo eksplozivna zmes krivoverskih zamisli, ki se posebej še v težjih časih, kakor so zdaj pred nami, zlahka ugnezdijo v srcih velikih množic in tako pripravljajo pot za novo tiranijo. To pa je tudi povsem v skladu z znamenji, ki napovedujejo bližino Antikristovega nastopa, a to je že druga zgodba…

Temeljna zmota dr. Petrovića je vera v „dobrega človeka”, ki veje iz vseh njegovih številnih predavanj in publikacij in je tudi osnova tej knjigi. Čeprav meni, da je oster kritik komunističnih pogledov na svet in človeka, pa je prav v tej biblijsko neosnovani veri ujet v isto paradigmo, ki je tudi osnova Marxove velike zmote. Kdor namreč izhaja iz dogme o „dobrem človeku”, je prej ali slej prisiljen ravnati, kakor je ravnal Prokrust, Pozejdonov sin, iz grške mitologije, ki je svoje goste polagal v posteljo in jim sekal noge, če so bile za to posteljo predolge, ali pa jih je na tnalu nategoval in koval, da bi jih podaljšal. Prokrustova postelja je postala pojem nasilnega poboljševanja sicer slabega, neustreznega človeka. Jakobinizem, ki ni izšel iz nemoralnosti, ampak nasprotno, iz skrajne moralne pretenzije, ni začel svoje krvave rihte, ki je takon zaznamovala francosko revolucijo, ker bi bili njegovi protagonisti hudobni ljudje z grdimi nameni, ampak prav nasprotno, ker so hoteli uskladiti obstoječe ljudi, ki se niso skladali z rousseujevsko napačno predstavo o po naravi dobrem človeku, s terorjem to razliko odpraviti ali vsaj močno zmanjšati. To jakobinsko načelo in prakso potem znova srečamo v komunističnih revolucijah in režimih, prav tako pa tudi pri fašističnih in nacionalsocialistični revoluciji. Dejstvo pa je, da se vera v „dobrega človeka”, ki jo Biblija odločno pobija, nujno vedno izteče v tako ali drugačno ponovitev Prokrustovega ravnanja s potniki, ki so se zatekli v njegovo hišo.

Oznake: ,