O NAS

Smo evangelijski kristjani in stran je pripravljena z namenom oznanjanja in širjenja evangelija ter pogovora o tem, kdo je Jezus v naših življenjih in kaj nam pomeni. Želimo se pogovarjati o Božji besedi – Bibliji, in o delovanju Svetega Duha v naših življenjih in v življenjih ljudi okoli nas, odkar smo/so sprejeli vero v Jezusa Kristusa. Želimo, da ta zaklad ne ostane samo naš, ampak, da bi postal tudi vaš – kolikor še ni. Nektere izmed nas je Jezus rešil objema droge in kriminalnega življenja, drugi smo kristjani od malih nog in tretji nekje vmes. Za naše življenje je pomembno, da sprejmemo Jezusa kot svojega rešitelja, ne glede na našo preteklost, ozadje, izobrazbo ali religijo naših staršev. Ko bomo nekoč stali pred Bogom, bo edino pomembno, ali je naše ime zapisano v knjigi življenja. Kajti če naše ime tam ne bo zapisano, bomo za večno ločeni od Boga, v nasprotnem primeru pa bomo večnost uživali z našim Gospodom.

Glede prispevkov, objav in razmišljanj na tej strani si želimo, da bi bili kot nekakšni začetni impulzi, ki bi lahko prerasli še v kaj več. Tukaj se tudi želim na kratko zahvaliti vsem, ki so na svoj način pomagali pri nastajanju te strani.

S spoznavanjem Boga in proučevanjem njegove besede želimo ugotoviti, ali je to, kar živimo, le zunanja religija, ali pa je to naša osebna vera, ki jo živimo sleherni dan svojega življenja. Včasih uspešno, včasih malo manj uspešno, saj je življenje sestavljeno iz vzponov in padcev, da si ne bi kdo mislil, da s tem, ko postaneš kristjan, vse težave izginejo. Še zdaleč ne. Čudovito pa je to, da imamo Tolažnika – Svetega Duha – in On nas vedno tolaži, uči in spodbuja, da nadaljujemo na poti, po kateri hodimo. Naša želja je, da bi čim več ljudi hodilo po tej poti v večno življenje.

Če pa že hodite po tej poti, vam želimo ponuditi nekaj branja, za katerega upamo, da bo vsem v spodbudo in razmišljanje, da se vprašamo: »Ali je to, kar verujem res, ali pa je le dediščina religije mojih staršev in okolja, v katerem sem bil vzgojen?«

Upam, da se bo na tej strani našlo kaj koristnega za vsakega izmed nas.

V Gospodu, Janez Nadu

POGOJI UPORABE

- Lastnik, skrbnik in upravljalec spletnega mesta in domene www.novorojen.si je Janez Nadu.

- Spletno mesto predstavlja vsaka stran v okviru naslova www.novorojen.si

- Vsa vsebina, objavljena na spletnem mestu, je v izključni lasti in odgovornosti vsakokratnega avtorja spletnega mesta in je avtorsko zaščitena z veljavnimi zakoni. Grafična podoba oz. oprema spletnega mesta z vsemi grafičnimi in slikovnimi elementi pa je last opremljevalca.

- Vsakršno kopiranje in objavljanje katerekoli vsebine v celoti ali delno na drugih mestih, je dovoljeno, razen v primeru, če lastnik to izrecno prepoveduje v pisni obliki.

- Uporabniki uporabljajo spletno stran na lastno odgovornost.

- Spletna stran www.novorojen.si ni uradna stran nobene cerkve ali organizacije v Sloveniji, ampak pomeni kot okvir za prispele vsebine osebno last lastnika in upravljalca te strani.

- Vsebine (slike, besedila, grafike ipd.) se smejo svobodno in brez materialne obveznosti do lastnika strani uporabljati v tiskani obliki po dogovoru z avtorjem; in če bi izdajatelj tiskane oblike hotel prevzeti tudi obliko na spletni strani, tudi z opremljevalcem.

- Če objavite zapiske, slike, besedila, ipd., s te strani na vašem socialnem omrežju (FB, Twitter…), mora zraven jasno pisati izvor in povezava na to spletno stran.

- Lastnik spletne strani svobodno sprejema ali zavrača poslane ali ponujene vsebine z ozirom na merila, ki si jih je sam postavil in z ozirom na medijsko zakonodajo Republike Slovenije.

KONTAKT

Za vsa vprašanja, odgovore, zahvale in graje, smo vam na razpolago preko spodnjega obrazca.

Please leave this field empty.

Ime (obvezno)

Vaš eMail (obvezno)

Zadeva

Sporočilo

captcha

S krstom smo bili torej skupaj z njim pokopani v smrt, da bi prav tako, kakor je Kristus v moči Očetovega veličastva vstal od mrtvih, tudi mi stopili na pot novosti življenja.
Rimljanom 6:4

Janezov Evangelij 4. poglavje

Napisal-a Janez Nadu dne . Objavljeno v Komentarji iz Svetega pisma

1-4

Čeprav je bila cesta v Samarijo najkrajša pot iz Galileje v Judejo, so se ji pobožni Judje izogibali, ker je bilo med njimi in Samarijani veliko nezaupanja. Zakaj?

Ko so Babilonci zavzeli južno kraljestvo Judeje, so izgnali vse takratne prebivalce in ga odpeljali v Babilon. Pustili so samo tiste iz socialnega dna, ker takšnih si pač v Babilonu niso želeli.Tisti, ki so ostali, so se začeli poročati s prišleki, ki so počasi začeli prihajati v deželo, in rodili so se Samarijani. Ti so bili nova religijska in etnična skupina.

Ker so bili zgodovinsko povezani z Izraelom, je bila njihova vera kombinacija Mojzesove postave in raznih vraževerij. Judje so v Jezusovem času Samarijane prezirali še bolj kakor pogane, zaradi tega, ker so po njihovem bili „mešanci“ in so imeli „mešano“ vero.

V vrstici 4 beremo, da je moral iti skozi Samarijo! Zakaj? Ker so tam živeli ljudje, ki so morali slišati o njem, četudi je bila pot nevarna, kakor beremo v Ozeju 6:9.

5-6 (Jakobov vodnjak)

Jezus prispe v Sihar, ki je oddaljen dober kilometer od Sihema, o katerem beremo v Genezi na koncu 33. poglavja (33:19). Tam je Jakob izkopal vodnjak, ki ga je potem nasledil Jožef. (Jezus je bil utrujen.)

V vrstici 6 vidimo nekaj, kar se mi zdi čudno, da je bil Jezus utrujen od poti. Lažje dojamem njegovo božanskost kakor človečnost. V Filipljanih beremo (2:7-8), da je sam sebe izpraznil in postal podoben nam – ljudem. V Hebrejcem 2:17, da se je moral v vsem izenačiti z brati, da je postal usmiljen in zvest veliki duhovnik.

Čeprav  Bog, tudi povsem človek. Bil je lačen in žejen, zaspan in utrujen: Mt 8:24; Jn 19:28 => na križu: „žejen sem“. Bilo je okrog šeste ure -> po judovskem času je to bila šesta ura po vzidu sonca. Sonce je vzhajalo ob šestih zjutraj, se pravi, da je bila 12 -> poldne.

7-9 (Žena pride po vodo)

Žena pride po vodo, ko je bilo najbolj vroče. To ni bilo normalno, ker so ženske ponavadi hodile po vodo zjutraj ali zvečer, ko je bilo že hladno. Bila je izobčenka. Njeno grešno življenje jo je izločilo iz družbe. To je bil edini čas dneva, ko se je lahko izognila drugim ženskam.

Učenci so šli v Sihar, da bi kupili hrane, Jezus pa je počival tam ob vodnjaku in jo prosil za vodo. Bila je začudena: 1. ker je Samarijanka in 2. ker je ženska. Spomnimo se, v kakšni situaciji so bile ženske v tistem času. Niso jih imeli za ljudi v polnem smislu te besede, niso imele nobenih pravic. Platon je rekel: „Hvala bogovom, da sem Grk in ne barbar, da sem svoboden in ne suženj in da sem človek in ne ženska.“ V istem času v Indiji je nauk reinkarnacije učila, da slabi ljudje postanejo psi, slabši postanejo pajki in najslabši ženske v novem življenju. Pri Judih pa večina moških, sploh Rabinov, v javnosti ni govorila z ženskami. Niti z lastnimi ženami, hčerkami, materami, ne... Farizeji niso niti pogledali žensk v javnosti. Ne sicer vsi, ampak tisti, ki so to počeli, so postali znani kot „krvaveči“ in „obtolčeni“, ker so zapirali svoje oči in so se zaradi tega zaletavali v stene in druge ovire. Ampak Jezus je ustvaril moža in ženo. Krščanstvu so podtikali, da je trdo do žensk, a je ravno obrnjeno res. Pavel pravi v Gal 3:28 : …. ni ne moškega, ne ženske, kajti vsi ste eden v Kristusu Jezusu.

Krščanstvo osvobaja ženske, jih prepozna kot prebivalke Božjega kraljestva. Čeprav pred sodiščem žensko pričevanje ni imelo nobene veljave, se je po vstajenju Jezus prikazal najprej njim.

Oznake: