O NAS

Smo evangelijski kristjani in stran je pripravljena z namenom oznanjanja in širjenja evangelija ter pogovora o tem, kdo je Jezus v naših življenjih in kaj nam pomeni. Želimo se pogovarjati o Božji besedi – Bibliji, in o delovanju Svetega Duha v naših življenjih in v življenjih ljudi okoli nas, odkar smo/so sprejeli vero v Jezusa Kristusa. Želimo, da ta zaklad ne ostane samo naš, ampak, da bi postal tudi vaš – kolikor še ni. Nektere izmed nas je Jezus rešil objema droge in kriminalnega življenja, drugi smo kristjani od malih nog in tretji nekje vmes. Za naše življenje je pomembno, da sprejmemo Jezusa kot svojega rešitelja, ne glede na našo preteklost, ozadje, izobrazbo ali religijo naših staršev. Ko bomo nekoč stali pred Bogom, bo edino pomembno, ali je naše ime zapisano v knjigi življenja. Kajti če naše ime tam ne bo zapisano, bomo za večno ločeni od Boga, v nasprotnem primeru pa bomo večnost uživali z našim Gospodom.

Glede prispevkov, objav in razmišljanj na tej strani si želimo, da bi bili kot nekakšni začetni impulzi, ki bi lahko prerasli še v kaj več. Tukaj se tudi želim na kratko zahvaliti vsem, ki so na svoj način pomagali pri nastajanju te strani.

S spoznavanjem Boga in proučevanjem njegove besede želimo ugotoviti, ali je to, kar živimo, le zunanja religija, ali pa je to naša osebna vera, ki jo živimo sleherni dan svojega življenja. Včasih uspešno, včasih malo manj uspešno, saj je življenje sestavljeno iz vzponov in padcev, da si ne bi kdo mislil, da s tem, ko postaneš kristjan, vse težave izginejo. Še zdaleč ne. Čudovito pa je to, da imamo Tolažnika – Svetega Duha – in On nas vedno tolaži, uči in spodbuja, da nadaljujemo na poti, po kateri hodimo. Naša želja je, da bi čim več ljudi hodilo po tej poti v večno življenje.

Če pa že hodite po tej poti, vam želimo ponuditi nekaj branja, za katerega upamo, da bo vsem v spodbudo in razmišljanje, da se vprašamo: »Ali je to, kar verujem res, ali pa je le dediščina religije mojih staršev in okolja, v katerem sem bil vzgojen?«

Upam, da se bo na tej strani našlo kaj koristnega za vsakega izmed nas.

V Gospodu, Janez Nadu

POGOJI UPORABE

- Lastnik, skrbnik in upravljalec spletnega mesta in domene www.novorojen.si je Janez Nadu.

- Spletno mesto predstavlja vsaka stran v okviru naslova www.novorojen.si

- Vsa vsebina, objavljena na spletnem mestu, je v izključni lasti in odgovornosti vsakokratnega avtorja spletnega mesta in je avtorsko zaščitena z veljavnimi zakoni. Grafična podoba oz. oprema spletnega mesta z vsemi grafičnimi in slikovnimi elementi pa je last opremljevalca.

- Vsakršno kopiranje in objavljanje katerekoli vsebine v celoti ali delno na drugih mestih, je dovoljeno, razen v primeru, če lastnik to izrecno prepoveduje v pisni obliki.

- Uporabniki uporabljajo spletno stran na lastno odgovornost.

- Spletna stran www.novorojen.si ni uradna stran nobene cerkve ali organizacije v Sloveniji, ampak pomeni kot okvir za prispele vsebine osebno last lastnika in upravljalca te strani.

- Vsebine (slike, besedila, grafike ipd.) se smejo svobodno in brez materialne obveznosti do lastnika strani uporabljati v tiskani obliki po dogovoru z avtorjem; in če bi izdajatelj tiskane oblike hotel prevzeti tudi obliko na spletni strani, tudi z opremljevalcem.

- Če objavite zapiske, slike, besedila, ipd., s te strani na vašem socialnem omrežju (FB, Twitter…), mora zraven jasno pisati izvor in povezava na to spletno stran.

- Lastnik spletne strani svobodno sprejema ali zavrača poslane ali ponujene vsebine z ozirom na merila, ki si jih je sam postavil in z ozirom na medijsko zakonodajo Republike Slovenije.

KONTAKT

Za vsa vprašanja, odgovore, zahvale in graje, smo vam na razpolago preko spodnjega obrazca.

Please leave this field empty.

Ime (obvezno)

Vaš eMail (obvezno)

Zadeva

Sporočilo

captcha

S krstom smo bili torej skupaj z njim pokopani v smrt, da bi prav tako, kakor je Kristus v moči Očetovega veličastva vstal od mrtvih, tudi mi stopili na pot novosti življenja.
Rimljanom 6:4

Kaj mi brani, da se ne bi krstil?

Napisal-a Vinko Ošlak dne . Objavljeno v Krščanski nauk

Zadnji ukaz, ki ga je Jezus Kristus dal svojim učencem tu na zemlji, se je glasil:

„Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence. Krščujte jih v ime Očeta in Sina in Svetega Duha in učite jih izpolnjevati vse, kar koli sem vam zapovedal!“ (Mt 28,18-19)
. A zakaj je v našem ljudstvu tako malo takih, ki bi bili krščeni v svetopisemskem pomenu tega naročila? V besedilu, ki tu sledi, bom obravnaval najbolj pogoste ovire za to. Največja in vsekakor najbolj razširjena ovira za prejem krsta je:

Prvič: nevera (Apd 8,36-38)

Neki Etiopijec se je zadrževal v Jeruzalemu, najbolj pobožnem mestu sveta. A nihče mu tam ni mogel pokazati poti do miru njegovega srca. Bog je moral najprej poklicati evangelista Filipa iz njegovega blagoslovljenega dela prebujanja v Samariji, da bi ta iščoči pogan lahko našel življenje v Kristusu. Ko je kmalu nato izrazil željo, da bi se dal krstiti, je Filip postavil en sam pogoj:

„Če iz vsega srca veruješ …“

Draga bralka, dragi bralec, ali veruješ iz vsega srca? Verovati pomeni zaupati. Si zaupala, zaupal svoje življenje Jezusu Kristusu? Si prišla, si prišel k njemu s krivdo in izgubljenostjo svojega življenja? Je on tvoj odrešenik in Gospod? Živiš z njim v osebnem odnosu? In si pripravljena, si pripravljen storiti vse, kar on naroča s svojo besedo? Če tako, potem veruješ. Pred svetopisemsko vero je vedno tu najprej spreobrnitev, sledi pa ji poslušnost. Vera je edina predpostavka za krst. Je nepogrešljiva. Z Božjega vidika je nevera največja ovira, da bi bil človek krščen. Kjer ni nikakršne vere, tam naj bi – ne, tam sploh ne bi smelo priti do krsta. Zato nima krščevanje dojenčkov nikakega smisla! Jezus Kristus uči:

„Kdor bo sprejel vero in bo krščen…“ (Mr 16,16)
. Vera je pogoj.

Zakaj jih je v našem ljudstvu le malo, ki bi bili krščeni v svetopisemskem pomenu te besede? Ker velika ovira nevere tolikim ljudem postavlja bariero! Je med bralci teh besed kdo, ki še ne veruje? Potem imam zate neko čudovito besedo. Jezus pravi:

„Kdor bo sprejel vero in bo krščen, bo rešen.“
To je nekaj čudovitega!
„Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje“ (Jn 3,16).
Zate pa imam tudi na moč resno besedo. Jezus svari:
„Kdor pa ne bo sprejel vere, bo obsojen“ (Mr 16,16).
Izberi torej, prosim! Po kateri poti hočeš iti?

Zdaj smo torej govorili o prvi oviri. Bog ne želi, da bi se ljudje dali krstiti brez osebnega odnosa do njega. Večini ljudi je torej v prepreko njihova nevera. Zdaj pa pridemo do druge skupine: Kaj torej ovira te ljudi?

Drugič: zakramentalizem

„Zakrament“ pomeni odrešilno znamenje, sredstvo, ki prinaša odrešenje, sredstvo milosti. Zakramentalizem se je pojavil že v zgodnji cerkvi. Ko je v letu 380 po Kristusu nastala rimska državna cerkev, je šlo z duhovnim življenjem zelo naglo po zlu. Prava, živa hoja za Jezusom se je umaknila suhi, distancirani dogmatski pobožnosti. Še v istem 4. stoletju je znani cerkveni oče Avguštin učil: „Ko beseda nam postane element, iz tega brž nastane zakrament.“ To pomeni: kruh in vino plus posvetitvene besede, vse to da zakrament Gospodove večerje; voda plus ukaz krščevanja da zakrament krsta itd. Zakrament je postal malik cerkve.

Oznake: , ,