O NAS

Smo evangelijski kristjani in stran je pripravljena z namenom oznanjanja in širjenja evangelija ter pogovora o tem, kdo je Jezus v naših življenjih in kaj nam pomeni. Želimo se pogovarjati o Božji besedi – Bibliji, in o delovanju Svetega Duha v naših življenjih in v življenjih ljudi okoli nas, odkar smo/so sprejeli vero v Jezusa Kristusa. Želimo, da ta zaklad ne ostane samo naš, ampak, da bi postal tudi vaš – kolikor še ni. Nektere izmed nas je Jezus rešil objema droge in kriminalnega življenja, drugi smo kristjani od malih nog in tretji nekje vmes. Za naše življenje je pomembno, da sprejmemo Jezusa kot svojega rešitelja, ne glede na našo preteklost, ozadje, izobrazbo ali religijo naših staršev. Ko bomo nekoč stali pred Bogom, bo edino pomembno, ali je naše ime zapisano v knjigi življenja. Kajti če naše ime tam ne bo zapisano, bomo za večno ločeni od Boga, v nasprotnem primeru pa bomo večnost uživali z našim Gospodom.

Glede prispevkov, objav in razmišljanj na tej strani si želimo, da bi bili kot nekakšni začetni impulzi, ki bi lahko prerasli še v kaj več. Tukaj se tudi želim na kratko zahvaliti vsem, ki so na svoj način pomagali pri nastajanju te strani.

S spoznavanjem Boga in proučevanjem njegove besede želimo ugotoviti, ali je to, kar živimo, le zunanja religija, ali pa je to naša osebna vera, ki jo živimo sleherni dan svojega življenja. Včasih uspešno, včasih malo manj uspešno, saj je življenje sestavljeno iz vzponov in padcev, da si ne bi kdo mislil, da s tem, ko postaneš kristjan, vse težave izginejo. Še zdaleč ne. Čudovito pa je to, da imamo Tolažnika – Svetega Duha – in On nas vedno tolaži, uči in spodbuja, da nadaljujemo na poti, po kateri hodimo. Naša želja je, da bi čim več ljudi hodilo po tej poti v večno življenje.

Če pa že hodite po tej poti, vam želimo ponuditi nekaj branja, za katerega upamo, da bo vsem v spodbudo in razmišljanje, da se vprašamo: »Ali je to, kar verujem res, ali pa je le dediščina religije mojih staršev in okolja, v katerem sem bil vzgojen?«

Upam, da se bo na tej strani našlo kaj koristnega za vsakega izmed nas.

V Gospodu, Janez Nadu

POGOJI UPORABE

- Lastnik, skrbnik in upravljalec spletnega mesta in domene www.novorojen.si je Janez Nadu.

- Spletno mesto predstavlja vsaka stran v okviru naslova www.novorojen.si

- Vsa vsebina, objavljena na spletnem mestu, je v izključni lasti in odgovornosti vsakokratnega avtorja spletnega mesta in je avtorsko zaščitena z veljavnimi zakoni. Grafična podoba oz. oprema spletnega mesta z vsemi grafičnimi in slikovnimi elementi pa je last opremljevalca.

- Vsakršno kopiranje in objavljanje katerekoli vsebine v celoti ali delno na drugih mestih, je dovoljeno, razen v primeru, če lastnik to izrecno prepoveduje v pisni obliki.

- Uporabniki uporabljajo spletno stran na lastno odgovornost.

- Spletna stran www.novorojen.si ni uradna stran nobene cerkve ali organizacije v Sloveniji, ampak pomeni kot okvir za prispele vsebine osebno last lastnika in upravljalca te strani.

- Vsebine (slike, besedila, grafike ipd.) se smejo svobodno in brez materialne obveznosti do lastnika strani uporabljati v tiskani obliki po dogovoru z avtorjem; in če bi izdajatelj tiskane oblike hotel prevzeti tudi obliko na spletni strani, tudi z opremljevalcem.

- Če objavite zapiske, slike, besedila, ipd., s te strani na vašem socialnem omrežju (FB, Twitter…), mora zraven jasno pisati izvor in povezava na to spletno stran.

- Lastnik spletne strani svobodno sprejema ali zavrača poslane ali ponujene vsebine z ozirom na merila, ki si jih je sam postavil in z ozirom na medijsko zakonodajo Republike Slovenije.

KONTAKT

Za vsa vprašanja, odgovore, zahvale in graje, smo vam na razpolago preko spodnjega obrazca.

Please leave this field empty.

Ime (obvezno)

Vaš eMail (obvezno)

Zadeva

Sporočilo

captcha

S krstom smo bili torej skupaj z njim pokopani v smrt, da bi prav tako, kakor je Kristus v moči Očetovega veličastva vstal od mrtvih, tudi mi stopili na pot novosti življenja.
Rimljanom 6:4

Kristjan in politika

Napisal-a Janez Nadu dne . Objavljeno v Pridige/Članki

Dragi bratje in sestre,

 

vsakokrat, ko se bližajo nove volitve, glasovanje na referendumu, klic k demonstraciji ali celo „državljanski nepokorščini”, se brat in sestra v Kristusu znajdeta pred vprašanjem, ali naj bo ta, ki je v Kristusu brat ali sestra, v političnem življenju tovariš ali gospod, tovarišica ali gospa…

Z nekoliko ironično rabo obeh poimenovanj zelo pavšalno označujem privržence levičarske ali desničarske politične usmeritve, kakor koli megleni so vendar ti izrazi, posebej od dvajsetega stoletja dalje, ko ni več tako preprosto ugotoviti, ali je bil Hitlerjev nacionalni socializem resnično desničarski, kakor ga je določil Stalin, in ali je bil Stalinov socializem, in z njim vsi podobne vrste, torej tudi slovenski, zares levičarski. Zaenkrat ostanimo pri stari razdelitvi, ki se je porodila v času francoske revolucije in Konstituante, torej narodnega zbora, ki je leta 1789 sprejel revolucionarno ustavo. Pri tem se je zgodilo, da so sedli na levo stran (le côté gauche) pristaši revolucije, tedaj pretežno jakobinci, na desno stran (le côté droit) pa do revolucije – kar povejmo, do množične rabe giljotine in drugih metod ubijanja političnih nasprotnikov – zadržani in monarhiji še naprej naklonjeni meščani. To poimenovanje in ta sedežni red se je potem kmalu razširil po vsej Evropi in z vsemi vmesnimi variantami in seveda s centrom ali politično sredino, h kateri bi danes vsi radi pripadali, to velja še danes. Zelo poenostavljeno rečeno je za desnico značilno prizadevanje, da bi se razmere čim bolj ohranjale, da bi bila državna oblast spoštovana, da bi se vse spremembe, a le nujno potrebne in dodobra premišljene, zgodile po strogo legalni in legitimni poti. To je seveda idealizirana predstavitev desnice, saj je v realnem političnem življenju konservativna, torej ohranitvena usmeritev desnice velikokrat zlorabljena zgolj za ohranjanje privilegijev posameznih razredov, skupin in posameznikov, ohranjanje resničnih vrednot iz preteklosti in v sedanjosti pa služi le za ideološko zaslepljevanje državljanov ali podanikov. Enako lahko zelo poenostavljeno rečemo, da je za levico značilna zahteva po spremembah v vsej paleti, od reformnih do revolucionarnih, torej nasilnih in krvavih, čemur dajejo ime naprednost ali s tujko progresivnost, in se na osnovi tega pojma imajo za progresivne, v nasprotju z desnico, ki jo levica razglaša za konservativno ali celo reakcionarno, po naše nazadnjaško. Vendar pa za vse poskuse „naprednosti” ali celo revolucionarnosti velja, kar je nekoč zapisal italijanski pisatelj Giuseppe Tomasi di Lampedusa: „Vse se mora spremeniti, da bi lahko ostalo pri starem!” – Ali, kakor je duhovito ugotovil slovenski aforistik Žarko Petan: „Kapitalizem je izkoriščanje človeka po človeku – v socializmu pa je ravno nasprotno …” Ali kakor nas bi lahko streznila misel Güntherja F. P. Elba: „Revolucije, tiste kratkotrajne vseobsežne spremembe političnih in moralnih okolij, o katerih pripovedujejo naše zgodovinske knjige, so morja trpljenja.” A tudi tistim, ki odlagajo potrebne reforme, velja misel Ulricha Erckenbrechta: „Kdor beži pred napredkom, ga bo ta prehitel.”

Da je resnično politično dogajanje velikokrat precej drugačno od besednih, barvnih ali sedežnih oznak posameznih strank, se prav te dni znova kaže na Koroškem v Avstriji, kjer je moral „nazadnjaški” deželni glavar Dörfler prepričevati socialistične, torej „napredne”, mednarodno razpoložene, za vse mogoče razen za slovenski del lastnega prebivalstva odprte župane, naj vendar nekoliko popustijo v svojem nasprotovanju dvojezičnim krajevnim napisom. To ni le trenutna izkušnja, ampak praksa vseh let po drugi svetovni vojni. Največji nasprotniki Slovencev so bili tako na Koroškem, kakor tudi na Dunaju, socialisti oz. socialdemokrati, največ pa so Slovenci, kljub besedni vojni, nazadnje še vedno dobili od svobodnjaških politikov, ki veljajo ne le za reakcionarne, antisocialne, ampak tudi za izrazito nacionalistične, ne le nacionalne, prav v sumljivi bližini nacionalsocialistične dediščine. Res nimam namena tu peti slave stranki in njenim politikom, katerih duhovna osnova in politični cilji so daleč od tega, kar bi lahko kristjan imel za vsaj približno blizu družbeni pravičnosti, hočem le ilustrirati, do kakih paradoksov prihaja v strankarskem življenju in kako nesmiselno se je zanašati na formalne izveske, programe in deklaracije posameznih usmeritev, leve, sredinske in desne, če ostanemo pri tej najbolj poenostavljeni orientaciji.

Kam se naj v tej razposedenosti usmeri brat ali sestra v Kristusu, torej resničen novorojen kristjan, z zagotovilom Božjega otroštva in po milosti prejete odrešenosti?

Seveda obstajajo teološko-politične šale, ki levico in desnico vidijo zastopani z obema razbojnikoma, križanima skupaj s Kristusom, eden na desni, drugi na levi strani, sredinska pozicija, ki naj bi jo na Oljski gori utelešal Kristus, pa naj bi bila tista prava. In potem se ponuja še dodatna poanta te šale, da se je izmed obeh razbojnikov desni pokesal in spreobrnil, medtem ko je levi trmasto vztrajal v svoji razbojniški usmeritvi in je tako s križa šel v pogubljenje, kar naj bi pomenilo, da je med obema napačnima pozicijama, vendarle desna malo manj napačna. Sam moram iz svoje izkušnje pripomniti, da sem srečal več spreobrnjenih »partizanov« kakor pa spreobrnjenih »domobrancev«, če s tema kategorijama označim levico in desnico med Slovenci. Nimam kakšne politološke ali sociološke razlage, zakaj je tako, a Jezusova prilika o farizeju in cestninarju mi pojasni, da se veliko težje spreobrne tisti, ki se ima za pravičnega, ker formalno pripada verski stranki, kakor pa oni, ki tudi na zunaj nasprotuje vsaki veri in morda celo ve za svojo krivičnost:

 

„Dva človeka sta šla v tempelj molit: eden je bil farizej, drugi cestninar. Farizej se je postavil in pri sebi molil takóle: ›Bog, zahvaljujem se ti, da nisem kakor drugi ljudje: grabežljivci, krivičniki, prešuštniki ali tudi kakor ta cestninar. Postim se dvakrat na teden in desetino dajem od vsega, kar dobim.‹ Cestninar pa je stal daleč proč in še oči ni hotel vzdigniti proti nebu, ampak se je tolkel po prsih in govoril: ›Bog, bodi milostljiv meni grešniku!‹ Povem vam, ta je šel opravičen domov, oni pa ne; kajti vsak, kdor se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan” (Lk 18,10-14).

Oznake: ,