O NAS

Smo evangelijski kristjani in stran je pripravljena z namenom oznanjanja in širjenja evangelija ter pogovora o tem, kdo je Jezus v naših življenjih in kaj nam pomeni. Želimo se pogovarjati o Božji besedi – Bibliji, in o delovanju Svetega Duha v naših življenjih in v življenjih ljudi okoli nas, odkar smo/so sprejeli vero v Jezusa Kristusa. Želimo, da ta zaklad ne ostane samo naš, ampak, da bi postal tudi vaš – kolikor še ni. Nektere izmed nas je Jezus rešil objema droge in kriminalnega življenja, drugi smo kristjani od malih nog in tretji nekje vmes. Za naše življenje je pomembno, da sprejmemo Jezusa kot svojega rešitelja, ne glede na našo preteklost, ozadje, izobrazbo ali religijo naših staršev. Ko bomo nekoč stali pred Bogom, bo edino pomembno, ali je naše ime zapisano v knjigi življenja. Kajti če naše ime tam ne bo zapisano, bomo za večno ločeni od Boga, v nasprotnem primeru pa bomo večnost uživali z našim Gospodom.

Glede prispevkov, objav in razmišljanj na tej strani si želimo, da bi bili kot nekakšni začetni impulzi, ki bi lahko prerasli še v kaj več. Tukaj se tudi želim na kratko zahvaliti vsem, ki so na svoj način pomagali pri nastajanju te strani.

S spoznavanjem Boga in proučevanjem njegove besede želimo ugotoviti, ali je to, kar živimo, le zunanja religija, ali pa je to naša osebna vera, ki jo živimo sleherni dan svojega življenja. Včasih uspešno, včasih malo manj uspešno, saj je življenje sestavljeno iz vzponov in padcev, da si ne bi kdo mislil, da s tem, ko postaneš kristjan, vse težave izginejo. Še zdaleč ne. Čudovito pa je to, da imamo Tolažnika – Svetega Duha – in On nas vedno tolaži, uči in spodbuja, da nadaljujemo na poti, po kateri hodimo. Naša želja je, da bi čim več ljudi hodilo po tej poti v večno življenje.

Če pa že hodite po tej poti, vam želimo ponuditi nekaj branja, za katerega upamo, da bo vsem v spodbudo in razmišljanje, da se vprašamo: »Ali je to, kar verujem res, ali pa je le dediščina religije mojih staršev in okolja, v katerem sem bil vzgojen?«

Upam, da se bo na tej strani našlo kaj koristnega za vsakega izmed nas.

V Gospodu, Janez Nadu

POGOJI UPORABE

- Lastnik, skrbnik in upravljalec spletnega mesta in domene www.novorojen.si je Janez Nadu.

- Spletno mesto predstavlja vsaka stran v okviru naslova www.novorojen.si

- Vsa vsebina, objavljena na spletnem mestu, je v izključni lasti in odgovornosti vsakokratnega avtorja spletnega mesta in je avtorsko zaščitena z veljavnimi zakoni. Grafična podoba oz. oprema spletnega mesta z vsemi grafičnimi in slikovnimi elementi pa je last opremljevalca.

- Vsakršno kopiranje in objavljanje katerekoli vsebine v celoti ali delno na drugih mestih, je dovoljeno, razen v primeru, če lastnik to izrecno prepoveduje v pisni obliki.

- Uporabniki uporabljajo spletno stran na lastno odgovornost.

- Spletna stran www.novorojen.si ni uradna stran nobene cerkve ali organizacije v Sloveniji, ampak pomeni kot okvir za prispele vsebine osebno last lastnika in upravljalca te strani.

- Vsebine (slike, besedila, grafike ipd.) se smejo svobodno in brez materialne obveznosti do lastnika strani uporabljati v tiskani obliki po dogovoru z avtorjem; in če bi izdajatelj tiskane oblike hotel prevzeti tudi obliko na spletni strani, tudi z opremljevalcem.

- Če objavite zapiske, slike, besedila, ipd., s te strani na vašem socialnem omrežju (FB, Twitter…), mora zraven jasno pisati izvor in povezava na to spletno stran.

- Lastnik spletne strani svobodno sprejema ali zavrača poslane ali ponujene vsebine z ozirom na merila, ki si jih je sam postavil in z ozirom na medijsko zakonodajo Republike Slovenije.

KONTAKT

Za vsa vprašanja, odgovore, zahvale in graje, smo vam na razpolago preko spodnjega obrazca.

Please leave this field empty.

Ime (obvezno)

Vaš eMail (obvezno)

Zadeva

Sporočilo

captcha

S krstom smo bili torej skupaj z njim pokopani v smrt, da bi prav tako, kakor je Kristus v moči Očetovega veličastva vstal od mrtvih, tudi mi stopili na pot novosti življenja.
Rimljanom 6:4

Med vero in religijo

Napisal-a Vinko Ošlak dne . Objavljeno v Pridige/Članki

4. Religija služi za pomirjanje vesti. Zato religije človekovo vest tudi absolutizirajo in jo tako nujno postavljajo nad Boga in njegovo razodetje. Sklicevanje na vest je trik, s katerim Satan človeka pripravi do tega, da svoj „notranji glas” postavi nad jasni glas razodetega Boga:
„Velikokrat in na veliko načinov je Bog nekoč govoril očetom po prerokih, v teh dneh poslednjega časa pa nam je spregovoril po Sinu. Njega je postavil za dediča vsega in po njem je tudi ustvaril svetove” (Heb 1, 1-2)
Res je, da govori Bog človeku tudi po vesti, kakor potrjuje apostol Pavel:
„Ti dokazujejo, da je delo postave zapisano v njihovih srcih: o tem pričuje tudi njihova vest in misli, ki se medsebojno obtožujejo ali pa zagovarjajo” (Rim 2, 15)
A po Adamovem grehu je padla tudi čistost človekove vesti, tako se po njej ne oglaša samo to, kar je Bog zapisal v človekovo srce, temveč tudi človeške zmote in demonska zapeljevanja. Človekova vest danes govori iz Božjega samo tistemu, ki je Boga že prej spoznal in priznal in njegovo Besedo, zapisano v Bibliji, postavil nad vse drugo, torej tudi nad lastno vest. Religije se zavedajo, da vest v resnici ni vir absolutne resnice, zato govorijo o „oblikovanju vesti”, kar ni nič drugega kakor manipuliranje z vestjo. Vsaka tiranija in vsaka lažna vera, se pravi religija, „oblikuje vest”, in prav v tem je njen velik greh. Za resnično pomiritev vesti pa ne zadošča nobeno religiozno dejanje, noben obred, noben „zakrament”, nobena cerkvena vključenost in disciplina. Resnično more pomiriti človekovo vest samo On, ki nam edini da mir, kakor ga svet ne more dati (Jn 14, 27). Ne religiozna dejaja in dela, ampak vera v Jezusa Kristusa in njegov odrešenjski dar je edino, kar resnično lahko pomiri človekovo vest. 5. Religija ne pozna gotovosti odrešenja!Religija človeka neprestano pošilja v neko večno iskanje življenjskega smisla in „boga filozofov”, kakor bi rekel Pascal. In religija na človekovo edino pomembno vprašanje, saj to zadeva njegov položaj v večnosti, nima odgovora. Če vprašamo pripadnika katere koli od religij sveta, kam pridejo po svoji smrti, bodo v najboljšem primeru odgovorili, da „upajo, da bo Bog v svoji neskončni ljubezni odrešil vse ljudi in tako tudi njega ali njo…” To pa ni nauk Jezusa Kristusa, ki jasno pove:
„Vrgli jih bodo v ognjeno peč. Tam bo jok in škripanje z zobmi” (Mt 13, 42)
To nikakor ni isti jezik kakor zavajanje religijskih cerkva, da bo Bog v svoji neskončni ljubezni vse odrešil. Vse želi odrešiti, zato je poslal svojega Sina, da bi se nihče ne pogubil, kdor vanj veruje (Jn 3, 16) – a koliko jih ta edini pogoj izpolnjuje? Drugače kakor religije v svoji meglenosti sklicevanja na nekakšno splošno upanje, da že nekako bo, da Bog vendar ne more biti tako krut – kako nespametno človeško mišljenje in govorjenje! – pa nam vera v Jezusa Kristusa daje trdno obljubo in gotovost odrešenja:
„Kajti prepričan sem: ne smrt ne življenje, ne angeli ne poglavarstva, ne sedanjost ne prihodnost, ne moči, ne visokost, ne globokost ne kakršna koli druga stvar nas ne bo mogla ločiti od Božje ljubezni v Jezusu Kristusu, našem Gospodu” (Rim 8, 38-39).
Ali pa, kakor pri Janezu:
„To vam pišem, da boste vedeli, da imate večno življenje, vam, ki verujete v ime Božjega Sina” (1Jn 5, 13).
6. Religije vodijo v večno pogubo!Jezus ni pridigal splošnega odrešenja neskončno usmiljenega in ljubečega Boga, saj pri Bogu ljubezni ni mogoče in ni dovoljeno izigravati proti resnici in proti pravičnosti! Jasno za vse čase, tudi zate, ki to bereš, kakor zame, ki to pišem, je povedal:
„Povem vam, ta je šel opravičen domov, oni pa ne” (Lk 18, 14).
Ponosni farizej je namreč vztrajal v svojem grehu, ker se je zanašal na svojo globoko religioznost, ki je dejansko obstajala. Spoštoval je odredbe svoje religije, udeleževal se je obredov, se postil, dajal miloščino, bil je to, čemur v našem okolju danes pravimo „nedeljski kristjani”. Jezus pa nedvomno pravi:
„Ne pojde v nebeško kraljestvo vsak, kdor mi pravi: ›Gospod, Gospod,‹ ampak kdor uresničuje voljo mojega Očeta, ki je v nebesih” (Mt 7, 21).
Religija, ki ljudem ne natoči čistega vina, kaj edino, bolje rečeno, kdo edino jih more odrešiti, nujno vodi v pogubo in je tako slabša in za večno usodo človeka v slabem pomenu usodnejša kakor pomanjkanje vsakih verskih predstav. Pavel, apostol resničnega evangelija pa nas uči:
„Ne sramujem se evangelija, saj je vendar Božja moč v rešitev vsakomur, ki veruje, najprej Judu in potem Grku. V njem se namreč razodeva Božja pravičnost, iz vere v vero, kakor je zapisano: Pravični bo živel iz vere” (Rim 1, 16-17).
Religija ni samo opij, kakor je prav povedal Marx, temveč tista široka pot v pogubo, o kateri je govoril Gospod (Mt 7, 13) – in je tako pot evangelija in resnične vere tista ozka pot, o kateri je govoril Gospod na istem mestu:
„Kako ozka so vrata in kako tesna je pot, ki vodi v življenje, in malo jih je, ki jo najdejo” (Mt 7, 14)!
  Vinko Ošlak

Oznake: ,