O NAS

Smo evangelijski kristjani in stran je pripravljena z namenom oznanjanja in širjenja evangelija ter pogovora o tem, kdo je Jezus v naših življenjih in kaj nam pomeni. Želimo se pogovarjati o Božji besedi – Bibliji, in o delovanju Svetega Duha v naših življenjih in v življenjih ljudi okoli nas, odkar smo/so sprejeli vero v Jezusa Kristusa. Želimo, da ta zaklad ne ostane samo naš, ampak, da bi postal tudi vaš – kolikor še ni. Nektere izmed nas je Jezus rešil objema droge in kriminalnega življenja, drugi smo kristjani od malih nog in tretji nekje vmes. Za naše življenje je pomembno, da sprejmemo Jezusa kot svojega rešitelja, ne glede na našo preteklost, ozadje, izobrazbo ali religijo naših staršev. Ko bomo nekoč stali pred Bogom, bo edino pomembno, ali je naše ime zapisano v knjigi življenja. Kajti če naše ime tam ne bo zapisano, bomo za večno ločeni od Boga, v nasprotnem primeru pa bomo večnost uživali z našim Gospodom.

Glede prispevkov, objav in razmišljanj na tej strani si želimo, da bi bili kot nekakšni začetni impulzi, ki bi lahko prerasli še v kaj več. Tukaj se tudi želim na kratko zahvaliti vsem, ki so na svoj način pomagali pri nastajanju te strani.

S spoznavanjem Boga in proučevanjem njegove besede želimo ugotoviti, ali je to, kar živimo, le zunanja religija, ali pa je to naša osebna vera, ki jo živimo sleherni dan svojega življenja. Včasih uspešno, včasih malo manj uspešno, saj je življenje sestavljeno iz vzponov in padcev, da si ne bi kdo mislil, da s tem, ko postaneš kristjan, vse težave izginejo. Še zdaleč ne. Čudovito pa je to, da imamo Tolažnika – Svetega Duha – in On nas vedno tolaži, uči in spodbuja, da nadaljujemo na poti, po kateri hodimo. Naša želja je, da bi čim več ljudi hodilo po tej poti v večno življenje.

Če pa že hodite po tej poti, vam želimo ponuditi nekaj branja, za katerega upamo, da bo vsem v spodbudo in razmišljanje, da se vprašamo: »Ali je to, kar verujem res, ali pa je le dediščina religije mojih staršev in okolja, v katerem sem bil vzgojen?«

Upam, da se bo na tej strani našlo kaj koristnega za vsakega izmed nas.

V Gospodu, Janez Nadu

POGOJI UPORABE

- Lastnik, skrbnik in upravljalec spletnega mesta in domene www.novorojen.si je Janez Nadu.

- Spletno mesto predstavlja vsaka stran v okviru naslova www.novorojen.si

- Vsa vsebina, objavljena na spletnem mestu, je v izključni lasti in odgovornosti vsakokratnega avtorja spletnega mesta in je avtorsko zaščitena z veljavnimi zakoni. Grafična podoba oz. oprema spletnega mesta z vsemi grafičnimi in slikovnimi elementi pa je last opremljevalca.

- Vsakršno kopiranje in objavljanje katerekoli vsebine v celoti ali delno na drugih mestih, je dovoljeno, razen v primeru, če lastnik to izrecno prepoveduje v pisni obliki.

- Uporabniki uporabljajo spletno stran na lastno odgovornost.

- Spletna stran www.novorojen.si ni uradna stran nobene cerkve ali organizacije v Sloveniji, ampak pomeni kot okvir za prispele vsebine osebno last lastnika in upravljalca te strani.

- Vsebine (slike, besedila, grafike ipd.) se smejo svobodno in brez materialne obveznosti do lastnika strani uporabljati v tiskani obliki po dogovoru z avtorjem; in če bi izdajatelj tiskane oblike hotel prevzeti tudi obliko na spletni strani, tudi z opremljevalcem.

- Če objavite zapiske, slike, besedila, ipd., s te strani na vašem socialnem omrežju (FB, Twitter…), mora zraven jasno pisati izvor in povezava na to spletno stran.

- Lastnik spletne strani svobodno sprejema ali zavrača poslane ali ponujene vsebine z ozirom na merila, ki si jih je sam postavil in z ozirom na medijsko zakonodajo Republike Slovenije.

KONTAKT

Za vsa vprašanja, odgovore, zahvale in graje, smo vam na razpolago preko spodnjega obrazca.

Please leave this field empty.

Ime (obvezno)

Vaš eMail (obvezno)

Zadeva

Sporočilo

captcha

S krstom smo bili torej skupaj z njim pokopani v smrt, da bi prav tako, kakor je Kristus v moči Očetovega veličastva vstal od mrtvih, tudi mi stopili na pot novosti življenja.
Rimljanom 6:4

Morda Boga ni…

Napisal-a Janez Nadu dne . Objavljeno v Pridige/Članki

Dragi bratje in sestre!

 

V teh dneh kaže vse naše rojake opozoriti, v katerih mestih po svetu se je najbolj nevarno sprehajati po ulicah in cestah. Tu ne mislim na žepne tatove, ki jih tudi pri nas ne manjka, čeprav gre za tatvino in več kakor tatvino. Ne mislim na roparski ali preprosto fizični napad na sprehajalčevo telo, čeprav gre za napad, ki poleg telesa ogroža še to, kar je večje od človekovega telesa. Ne mislim na žalitve, ki bi jih slabo vzgojeni izrekali obiskovalcem takega mesta, morda tudi žalitve na račun človekove barve kože, las ali načina oblačenja, čeprav gre za najhujšo žalitev, ki jo je o človeku mogoče izreči – a je to tudi edina žalitev, ki je nobena evropska zakonodaja ne obravnava kot žalitev, pač pa kot normalno uporabo svobode izražanja.

To nevarno mesto je britanska prestolnica London. Že nekaj časa, natančno od 6. januarja letos, vozijo po Londonu avtobusi, ki imajo na zunanji steni velik napis: THERE’S PROBABLY NO GOD (Morda Boga ni). Avtobusov s takim napisom naj bi bilo v Londonu okoli 800. To je odgovor mlade angleške komediografinje in televizijske avtorice Ariane Sherine na kampanjo evangelijskih kristjanov, torej naših bratov in sester, ki so s podobno oblikovanimi, a vsebinsko seveda povsem drugačnimi napisi na avtobusih opozarjali mimoidoče meščane na eno osrednjih svetopisemskih resnic, da jih namreč po smrti čaka Božja sodba in da je tistim, ki zavržejo Kristusa in njegov odrešitveni, dar namenjena večna kazen v ognjenem jezeru, kakor je pekel imenovan v Janezovem Razodetju. V javnem oglasu je simpatična avtorica pogrošnih zabavnih televizijskih oddaj prosila someščane za prispevek v znesku petih funtov, s čimer bi financirala svojo alternativo – in kar je manjkalo njenemu znanju in znanstvenemu ogledu, naj bi dopolnil znameniti profesor Richard Dawkins, ki ga tudi slovenski bralci poznajo po slovenski izdaji njegove knjige Bog kot zabloda v izdaji založbe Modrijan v Ljubljani. Akciji se je pridružilo še britansko humanistično društvo (British Humanist Association), kar lahko ocenjujemo kot primer angleške poštenosti, saj se centralnoevropski humanizem rad skriva za navidezno vernostjo, zašel pa je tudi v samo jedro velikih cerkva, ki dosledno zagovarjajo humanistične, se pravi v osnovi protibiblijske principe. Britanski humanisti odkrito priznavajo, da so nasprotniki evangelija, kar njihovo krivdo pred evangelijem vsekakor zmanjšuje.

Dragi bratje in sestre,

naj razčistim s tem takoj na začetku. Niti na misel mi ne pride, da bi ugovarjal pravici gospodične Ariane Sherine, da za svoj denar da namestiti na londonske avtobuse kakršen koli napis, ki ga britanski zakoni še dovoljujejo. Ti namreč, kolikor vem, ne dovoljujejo napadov na monarha, trenutno torej na angleško kraljico, ki je tudi poglavar anglikanske cerkve, ki trdi, da je njen ustanovitelj in oseba njenega čaščenja kralj kraljev, monarh monarhov Jezus Kristus, ki pa ga je po zakonih iste države in krone dovoljeno zanikovati in žaliti. In kristjan je zadnji, ki bi hotel komu tako pravico jemati, saj je naš najvišji življenjski zgled Jezus Kristus svojim sovražnikom dovolil še vse drugačne besede zanikovanja, klevetanja in sramotenja, kakor pa jih lahko preberemo z londonskih avtobusov. Kar si tu dovoljujem, je samo uporaba iste svobode, ki jo država zagotavlja gospodični Ariani Sherine, da skušam ugotoviti, koliko besede, ki jih je dala napisati na avtobusno pločevino, soglašajo s tem, na kar so Angleži sicer tako ponosni, če to imajo, z njihovim „common sense”, ali po slovensko: z zdravo pametjo.

Ne vem, koliko lahko gospodična Ariane Sherine to presodi, a njen „znanstveni” mentor profesor Dawkins bi to moral znati, saj beseda „probably”, po slovensko „morda”, „morebiti”, „mogoče”, pomeni kot del logične ali matematične formule enakovrednost pozitivne ali pa negativne razlage te izjave. Stavek „There’s probably no God” (Morda ni Boga) namreč na logični ravni pomeni povsem enako kakor stavek „There’s probably a God” (Bog morda je). Na logični ravni torej šarmantno dekle ni povedalo nič. Ali drugače: povedalo je, da je enaka verjetnost, da Bog je, kakor da ga ni. Ne vem, če je ta „modrost” vredna prostovoljnega prispevka v višini £5, za katerega so bili naprošeni londonski brezbožniki. Prav tako ne vem, ali ta navsezadnje ne tako cenena tavtologija kaj prispeva k znanstveni reputaciji „botra” tega akcionizma profesorja Richarda Dawkinsa.

Pravi mentor te in drugih podobnih akcij po svetu seveda ni kak univerzitetni profesor Dawkinsovega kova, ampak pravi oče vseh človeških teologij in filozofij, ki ga kristjani dobro poznamo iz biblijskega pričevanja. In ta je v zadnjem času spremenil svojo taktiko. Iz zgodovine se je nekaj naučil, česar za njegove zemeljske zapeljance ne bi mogli reči. Namesto da bi naravnost zanikoval obstoj Boga – taki zanikovalci so se namreč znašli v vse prej kakor ugledni družbi, če naštejem samo nekaj prisrčnih imen iz novejše človeške zgodovine, kakor: Jožef Stalin, Pol Pot, Enver Hodža; na praktični ravni seveda vsi vodniki nacionalnega socializma in fašizma, pa kajpak slovenski ateistični junak Luka Leskošek s svojim znamenitim izrekom, ob katerem se je zakrohotala vsa kolikor toliko razumna Slovenija – se je navdihovalec protibožjega upora odločil za taktiko, s katero je svojo pot v človeštvu pravzaprav začel. Tudi Evi namreč, viseč v kačji podobi z veje prepovedanega drevesa, kakor to radi upodabljajo slikarji, ni rekel: „Bog ni rekel, da ne smeta jesti...” (1 Mz 3,1), ampak zvito in metodično dognano: „Ali je Bog res rekel...”. Hudič se vrača na svoje izhodišče. Od brutalnosti se vrača k rafiniranosti. Od kategoričnega zanikovanja se vrača v zasajanje rahlih, a neutišljivih dvomov. Gospodična Ariane Sherine se je brez potrebe trudila, da bi pridobila za svojo akcijo tako uglednega učenjaka. Na voljo ji je namreč neprimeno večji in globlji um, kakor je um angleškega biologa – in ta strašni um svojega podpisa tudi na londonskih avtobusih ne more in morda tudi noče skriti.

Oznake: