O NAS

Smo evangelijski kristjani in stran je pripravljena z namenom oznanjanja in širjenja evangelija ter pogovora o tem, kdo je Jezus v naših življenjih in kaj nam pomeni. Želimo se pogovarjati o Božji besedi – Bibliji, in o delovanju Svetega Duha v naših življenjih in v življenjih ljudi okoli nas, odkar smo/so sprejeli vero v Jezusa Kristusa. Želimo, da ta zaklad ne ostane samo naš, ampak, da bi postal tudi vaš – kolikor še ni. Nektere izmed nas je Jezus rešil objema droge in kriminalnega življenja, drugi smo kristjani od malih nog in tretji nekje vmes. Za naše življenje je pomembno, da sprejmemo Jezusa kot svojega rešitelja, ne glede na našo preteklost, ozadje, izobrazbo ali religijo naših staršev. Ko bomo nekoč stali pred Bogom, bo edino pomembno, ali je naše ime zapisano v knjigi življenja. Kajti če naše ime tam ne bo zapisano, bomo za večno ločeni od Boga, v nasprotnem primeru pa bomo večnost uživali z našim Gospodom.

Glede prispevkov, objav in razmišljanj na tej strani si želimo, da bi bili kot nekakšni začetni impulzi, ki bi lahko prerasli še v kaj več. Tukaj se tudi želim na kratko zahvaliti vsem, ki so na svoj način pomagali pri nastajanju te strani.

S spoznavanjem Boga in proučevanjem njegove besede želimo ugotoviti, ali je to, kar živimo, le zunanja religija, ali pa je to naša osebna vera, ki jo živimo sleherni dan svojega življenja. Včasih uspešno, včasih malo manj uspešno, saj je življenje sestavljeno iz vzponov in padcev, da si ne bi kdo mislil, da s tem, ko postaneš kristjan, vse težave izginejo. Še zdaleč ne. Čudovito pa je to, da imamo Tolažnika – Svetega Duha – in On nas vedno tolaži, uči in spodbuja, da nadaljujemo na poti, po kateri hodimo. Naša želja je, da bi čim več ljudi hodilo po tej poti v večno življenje.

Če pa že hodite po tej poti, vam želimo ponuditi nekaj branja, za katerega upamo, da bo vsem v spodbudo in razmišljanje, da se vprašamo: »Ali je to, kar verujem res, ali pa je le dediščina religije mojih staršev in okolja, v katerem sem bil vzgojen?«

Upam, da se bo na tej strani našlo kaj koristnega za vsakega izmed nas.

V Gospodu, Janez Nadu

POGOJI UPORABE

- Lastnik, skrbnik in upravljalec spletnega mesta in domene www.novorojen.si je Janez Nadu.

- Spletno mesto predstavlja vsaka stran v okviru naslova www.novorojen.si

- Vsa vsebina, objavljena na spletnem mestu, je v izključni lasti in odgovornosti vsakokratnega avtorja spletnega mesta in je avtorsko zaščitena z veljavnimi zakoni. Grafična podoba oz. oprema spletnega mesta z vsemi grafičnimi in slikovnimi elementi pa je last opremljevalca.

- Vsakršno kopiranje in objavljanje katerekoli vsebine v celoti ali delno na drugih mestih, je dovoljeno, razen v primeru, če lastnik to izrecno prepoveduje v pisni obliki.

- Uporabniki uporabljajo spletno stran na lastno odgovornost.

- Spletna stran www.novorojen.si ni uradna stran nobene cerkve ali organizacije v Sloveniji, ampak pomeni kot okvir za prispele vsebine osebno last lastnika in upravljalca te strani.

- Vsebine (slike, besedila, grafike ipd.) se smejo svobodno in brez materialne obveznosti do lastnika strani uporabljati v tiskani obliki po dogovoru z avtorjem; in če bi izdajatelj tiskane oblike hotel prevzeti tudi obliko na spletni strani, tudi z opremljevalcem.

- Če objavite zapiske, slike, besedila, ipd., s te strani na vašem socialnem omrežju (FB, Twitter…), mora zraven jasno pisati izvor in povezava na to spletno stran.

- Lastnik spletne strani svobodno sprejema ali zavrača poslane ali ponujene vsebine z ozirom na merila, ki si jih je sam postavil in z ozirom na medijsko zakonodajo Republike Slovenije.

KONTAKT

Za vsa vprašanja, odgovore, zahvale in graje, smo vam na razpolago preko spodnjega obrazca.

Please leave this field empty.

Ime (obvezno)

Vaš eMail (obvezno)

Zadeva

Sporočilo

captcha

S krstom smo bili torej skupaj z njim pokopani v smrt, da bi prav tako, kakor je Kristus v moči Očetovega veličastva vstal od mrtvih, tudi mi stopili na pot novosti življenja.
Rimljanom 6:4

O Islamu

Napisal-a Janez Nadu dne . Objavljeno v Islam

Takoj za islamskim verovanjem v enotnost Boga je vrhovnost Mohameda kot Alahovega preroka. Islam pa priznava da je bilo več prerokov pred Mohamedom. Glavni so Noe, Abraham, Mojzes, David in Jezus. Ti preroki naj bi podali razkritja dana od Boga, ki so bila zapisana kot pisma; poglavitno, Stara in Nova zaveza. Ti Mohamedovi predniki so cenjeni kot veliki preroki, ki so v Božjem imenu govorili točno določenim ljudem in katerih sporočilo je bilo mišljeno za prav tisti čas. Jezus je v islamu preprosto samo še eden med preroki. Zatorej muslimani zanikajo krščansko vero v Jezusovo božanstvo in njegovo odrešitveno žrtvovanje (4:157-158), Trojico (5:73) in veliko več. Sodeč po islamu ni potrebna nobena žrtev za odpuščanje, samo vera v Alaha, iskreno kesanje in poslušnost islamskemu zakonu (3:135; 7:8-9; 21:47; 49:14; 66:8-9). Najvišji greh v islamu, imenovan širk (shirk), je dodajanje „partnerjev“ Bogu. Z drugimi besedami, muslimanu se ne odpusti greh, če reče, da je Bog Trojica.

Poleg Korana obstaja še Hadit. To je drugi vir avtoritete v islamu, čeprav drugoten Koranu. Hadit je zbirka rekov in dejanj Mohameda, kakor so to zapisali njegovi spremljevalci. To so ustna izročila in se jih obravnava kot avtoritativne in poučne v smislu komentarjev in zgledov na osnovi koranskih načel in vsebujejo dodatne reči, ki jih ni najti v Koranu. Po islamski veri so v zbirki Hadit navdihnjene resnice Boga, nam prenesene v stilu in besedah Mohameda. Po drugi strani pa naj bi bil Koran točne besede Alaha in naj bi bile po njem zaščitene pred vsakršno poneverbo.

V islamu so vsi muslimani združeni pod skupno vero ne glede na stan, lokacijo, raso ali spol v skupnost, ki ji po arabsko pravijo „uma”. Glede na to imajo torej posebno vez enotnosti in enakovrednosti. Glavno „resnico“ islama je najti v prvem stebru islama, znanem kot Šahada: „Ni drugega Boga razen Alaha in Mohamed je Alahov Glasnik.“

Islamska teologija uči tudi, da so bili angeli ustvarjeni iz luči, da so džini druga vrsta duhovnih bitij, ustvarjena iz ognja, ki so nevidna a vsepovsod okrog nas, da obstaja večna sodba, v kateri dobri pridejo v raj in slabi v pekel; da Jezus nikoli ni bil križan; in da je pitje alkohola prepovedano ravno tako kakor kockanje, za izposojanje denarja pa ni dovoljeno jemati obresti, kar je privzeto iz Mojzesove postave.

V obdobju prvih dveh stoletij po začetku v Arabiji, se je islam razširil zelo hitro, največ ob pomoči meča (džihad), v Severno Afriko, navzgor do srede Španije in vzhodno do Indije. Sedaj je okoli milijarda ljudi muslimanske vere, s pripadniki na vsakem kontinentu. Morda je to najhitreje rastoča vera in drugotna po velikosti samo v primerjavi z nominalnim krščanstvom.

Kakor v večini verstev, obstajajo tudi v islamu sekte. Glavne sekte v islamu so suni in šiiti. Suni so največja skupina in zavzemajo skoraj 90% vseh muslimanov. Šiiti, čeprav manjši v številu, so pomembni v islamski zgodovini in trenutno poselujejo države Iran, Irak, Libanon, Sirijo, Saudsko Arabijo, Jemen in države Perzijskega zaliva.

Muslimanom je najpomembnejše mesto čaščenja mošeja ali džamija, ki je vedno usmerjena proti Meki, ki je rojstno mesto Mohameda in leži v Saudski Arabiji. Vsi muslimani se morajo med molitvijo obrniti k Meki, ker je tam Kaaba, zgradba v obliki kocke, ki naj bi jo postavil Abraham in vsebuje sveti kamen. Ko je musliman v Meki, obkroži Kaabo.

Veliko muslimanov upa na šahirah, popolno vladavino islamskega zakona v svetu. V ta namen muslimani iščejo več spreobrnjencev, napadajo druge verske sisteme tako z mečem in z besedo, vseljujejo se v vsak narod in iščejo politično moč koder koli jo lahko dosežejo. Islam je rastoča in agresivna vera, ki si želi podrediti vse na planetu pod svojo oblast.

Zanimivo in za resnične kristjane vznemirljivo je razmerje rimske cerkve do islama. Do 2. vatikanskega zbora (1963-65) je islam veljal tudi zanje kot sovražna poganska religija, ki si je stoletja dolgo z roparskimi, zasužnjevalskimi in uničevalnimi pohodi v središče Evrope poskušal podrediti tudi ves evropski kontinent. V smislu koncilskih sklepov pa je islam podan kot vera v istega Boga, kakor ga časte katoličani. Tudi papeža Janez Pavel II (Karel Wojtyła) in Benedikt XVI (Joseph Ratzinger) sta se poklonila islamu, prvi je celo demonstrativno poljubil Koran in ga tako de facto priznal za Bibliji enakovredno knjigo. Tudi dejstvo, da je bil Vatikan desetletja dolgo med državami, ki so bile najbolj sovražne do države Izrael, še vedno pa si skupaj s palestinskimi terorističnimi organizacijami prizadeva za internacionalizacijo Jeruzalema, kar dejansko pomeni arabizacijo Jeruzalema in nasprotovanje Božjemu načrtu z izvoljenim ljudstvom in njegovo državo.

Oznake: , ,