O NAS

Smo evangelijski kristjani in stran je pripravljena z namenom oznanjanja in širjenja evangelija ter pogovora o tem, kdo je Jezus v naših življenjih in kaj nam pomeni. Želimo se pogovarjati o Božji besedi – Bibliji, in o delovanju Svetega Duha v naših življenjih in v življenjih ljudi okoli nas, odkar smo/so sprejeli vero v Jezusa Kristusa. Želimo, da ta zaklad ne ostane samo naš, ampak, da bi postal tudi vaš – kolikor še ni. Nektere izmed nas je Jezus rešil objema droge in kriminalnega življenja, drugi smo kristjani od malih nog in tretji nekje vmes. Za naše življenje je pomembno, da sprejmemo Jezusa kot svojega rešitelja, ne glede na našo preteklost, ozadje, izobrazbo ali religijo naših staršev. Ko bomo nekoč stali pred Bogom, bo edino pomembno, ali je naše ime zapisano v knjigi življenja. Kajti če naše ime tam ne bo zapisano, bomo za večno ločeni od Boga, v nasprotnem primeru pa bomo večnost uživali z našim Gospodom.

Glede prispevkov, objav in razmišljanj na tej strani si želimo, da bi bili kot nekakšni začetni impulzi, ki bi lahko prerasli še v kaj več. Tukaj se tudi želim na kratko zahvaliti vsem, ki so na svoj način pomagali pri nastajanju te strani.

S spoznavanjem Boga in proučevanjem njegove besede želimo ugotoviti, ali je to, kar živimo, le zunanja religija, ali pa je to naša osebna vera, ki jo živimo sleherni dan svojega življenja. Včasih uspešno, včasih malo manj uspešno, saj je življenje sestavljeno iz vzponov in padcev, da si ne bi kdo mislil, da s tem, ko postaneš kristjan, vse težave izginejo. Še zdaleč ne. Čudovito pa je to, da imamo Tolažnika – Svetega Duha – in On nas vedno tolaži, uči in spodbuja, da nadaljujemo na poti, po kateri hodimo. Naša želja je, da bi čim več ljudi hodilo po tej poti v večno življenje.

Če pa že hodite po tej poti, vam želimo ponuditi nekaj branja, za katerega upamo, da bo vsem v spodbudo in razmišljanje, da se vprašamo: »Ali je to, kar verujem res, ali pa je le dediščina religije mojih staršev in okolja, v katerem sem bil vzgojen?«

Upam, da se bo na tej strani našlo kaj koristnega za vsakega izmed nas.

V Gospodu, Janez Nadu

POGOJI UPORABE

- Lastnik, skrbnik in upravljalec spletnega mesta in domene www.novorojen.si je Janez Nadu.

- Spletno mesto predstavlja vsaka stran v okviru naslova www.novorojen.si

- Vsa vsebina, objavljena na spletnem mestu, je v izključni lasti in odgovornosti vsakokratnega avtorja spletnega mesta in je avtorsko zaščitena z veljavnimi zakoni. Grafična podoba oz. oprema spletnega mesta z vsemi grafičnimi in slikovnimi elementi pa je last opremljevalca.

- Vsakršno kopiranje in objavljanje katerekoli vsebine v celoti ali delno na drugih mestih, je dovoljeno, razen v primeru, če lastnik to izrecno prepoveduje v pisni obliki.

- Uporabniki uporabljajo spletno stran na lastno odgovornost.

- Spletna stran www.novorojen.si ni uradna stran nobene cerkve ali organizacije v Sloveniji, ampak pomeni kot okvir za prispele vsebine osebno last lastnika in upravljalca te strani.

- Vsebine (slike, besedila, grafike ipd.) se smejo svobodno in brez materialne obveznosti do lastnika strani uporabljati v tiskani obliki po dogovoru z avtorjem; in če bi izdajatelj tiskane oblike hotel prevzeti tudi obliko na spletni strani, tudi z opremljevalcem.

- Če objavite zapiske, slike, besedila, ipd., s te strani na vašem socialnem omrežju (FB, Twitter…), mora zraven jasno pisati izvor in povezava na to spletno stran.

- Lastnik spletne strani svobodno sprejema ali zavrača poslane ali ponujene vsebine z ozirom na merila, ki si jih je sam postavil in z ozirom na medijsko zakonodajo Republike Slovenije.

KONTAKT

Za vsa vprašanja, odgovore, zahvale in graje, smo vam na razpolago preko spodnjega obrazca.

Please leave this field empty.

Ime (obvezno)

Vaš eMail (obvezno)

Zadeva

Sporočilo

captcha

S krstom smo bili torej skupaj z njim pokopani v smrt, da bi prav tako, kakor je Kristus v moči Očetovega veličastva vstal od mrtvih, tudi mi stopili na pot novosti življenja.
Rimljanom 6:4

Pričevanje Janez Miklič

Napisal-a Janez Nadu dne . Objavljeno v Pričevanja

Zaživela sva novo življenje, drug drugemu sva pomenila vse, star način je popolnoma zvodenel. Osamosvojila sva se in rodil se nama je prvi sad najine ljubezni in potem drugi in tretji. Živeli smo skromno bila sva mlada starša in sva se na različne načine borila s težavami, ki jih je prinašalo življenje in vedno, ko sva že skoraj obupala, se je pokazala rešitev, res neverjetno, zato sva verjela, da nas nekdo ali nekaj čuva.  Najini otroci so res čudež, ki so naju dokončno »streznili« in zresnili. Najina ljubezen s tem še zdaleč ni zbledela, nasprotno vedno bolj je gorela in vendar sva želel nekaj več, nisva vedela kaj , kaj je tisto kar pogrešava , če pa imava vse; drug drugega, tri bimbeke,začela sva graditi dom,oba sva imela službe, bili smo preskrbljeni, prihodnost se je zdela obetavna in vendar, kaj manjka?

Otroci pa so začeli po vrsti hoditi v šolo in tam smo spoznali Ameriško družino, ki je v popoldanskem času organizirala tečaj angleščine za otroke.Super zadeva, otroci so tečaj oboževali, starši smo lahko prisostvovali ,vzdušje je bilo čudovito zato smo vsi radi hodili k njim, pa še zastonj je bilo(takrat meni zelo pomembno). To je res družina, ki nama je bila v vseh pogledih zgled, zato smo se spoprijateljili. Malo pred Božičem, naju je pred odhodom s tečaja oče zelo previdno, skoraj sramežljivo povabil na Božično zabavo s Slavljenjem in pridigo pred tem. Ravno sem si zavezoval vezalko, ko sem to slišal in prva misel, ki mi je šinila: » Pa kje mene najdejo, kaj sem komu naredil, da vedno mene zahakljajo!!« Kljub vsemu odporu, ki sem ga takrat začutil je doma padla odločitev, da se jim pridružimo, saj res nimamo kaj izgubiti, mogoče pa ne bo tako slabo, če pa res prijetni ljudje.

Neverjetno, kako je to možno, da jaz popolni ateist ki nikoli ni čutil do cerkve drugega kot odpor, skoraj prezir in so se mi ljudje, ki so obiskovali cerkev vedno zdeli slabiči, sedim na kavču s Svetim pismom v roki in poslušam meni popolnoma tuje brezsmiselne pesmi, ki jih pojejo nekakšnemu Bogu, ki ga ni. Absolutni napad na moje prepričanje je povzročil, da sem se na tistem kavču spotil kot, da bi tekel nekaj kilometrov in res sem si želel, da bi lahko zbežal. Prišla je na vrsto pridiga, sploh nisem vedel kaj lahko pričakujem . Presenetilo pa me je, da ni bilo nikakršnega vstajanja, mrmranja določenih stavkov, prekriževanja in ostalih religioznih vključkov. Bil je preprost govor o odnosu ljudi, ki so bili vpleteni v Božično zgodbo in na tak način še nisem slišal koga predstaviti Božiča. Ne samo, da se mi je zdel način, ki ga je uporabil sproščen gospod v kavbojkah, sprejemljiv, bil je celo zanimiv in odprl se mi je popolnoma nov pogled in razmišljanje o tem kar je zapisano v Svetem pismu. Tako so postali naši nedeljski popoldnevi v družbi pastorja , njegove družine in Svetega Pisma nekaj popolnoma samoumevnega.Z učenjem Božje Besede se mi je odprl popolnoma nov pogled na svet na odnose do bližnjih, do materialnega sveta…. Vse staro mišljenje in čutenje je izgubilo svoj smisel.

Oznake: