O NAS

Smo evangelijski kristjani in stran je pripravljena z namenom oznanjanja in širjenja evangelija ter pogovora o tem, kdo je Jezus v naših življenjih in kaj nam pomeni. Želimo se pogovarjati o Božji besedi – Bibliji, in o delovanju Svetega Duha v naših življenjih in v življenjih ljudi okoli nas, odkar smo/so sprejeli vero v Jezusa Kristusa. Želimo, da ta zaklad ne ostane samo naš, ampak, da bi postal tudi vaš – kolikor še ni. Nektere izmed nas je Jezus rešil objema droge in kriminalnega življenja, drugi smo kristjani od malih nog in tretji nekje vmes. Za naše življenje je pomembno, da sprejmemo Jezusa kot svojega rešitelja, ne glede na našo preteklost, ozadje, izobrazbo ali religijo naših staršev. Ko bomo nekoč stali pred Bogom, bo edino pomembno, ali je naše ime zapisano v knjigi življenja. Kajti če naše ime tam ne bo zapisano, bomo za večno ločeni od Boga, v nasprotnem primeru pa bomo večnost uživali z našim Gospodom.

Glede prispevkov, objav in razmišljanj na tej strani si želimo, da bi bili kot nekakšni začetni impulzi, ki bi lahko prerasli še v kaj več. Tukaj se tudi želim na kratko zahvaliti vsem, ki so na svoj način pomagali pri nastajanju te strani.

S spoznavanjem Boga in proučevanjem njegove besede želimo ugotoviti, ali je to, kar živimo, le zunanja religija, ali pa je to naša osebna vera, ki jo živimo sleherni dan svojega življenja. Včasih uspešno, včasih malo manj uspešno, saj je življenje sestavljeno iz vzponov in padcev, da si ne bi kdo mislil, da s tem, ko postaneš kristjan, vse težave izginejo. Še zdaleč ne. Čudovito pa je to, da imamo Tolažnika – Svetega Duha – in On nas vedno tolaži, uči in spodbuja, da nadaljujemo na poti, po kateri hodimo. Naša želja je, da bi čim več ljudi hodilo po tej poti v večno življenje.

Če pa že hodite po tej poti, vam želimo ponuditi nekaj branja, za katerega upamo, da bo vsem v spodbudo in razmišljanje, da se vprašamo: »Ali je to, kar verujem res, ali pa je le dediščina religije mojih staršev in okolja, v katerem sem bil vzgojen?«

Upam, da se bo na tej strani našlo kaj koristnega za vsakega izmed nas.

V Gospodu, Janez Nadu

POGOJI UPORABE

- Lastnik, skrbnik in upravljalec spletnega mesta in domene www.novorojen.si je Janez Nadu.

- Spletno mesto predstavlja vsaka stran v okviru naslova www.novorojen.si

- Vsa vsebina, objavljena na spletnem mestu, je v izključni lasti in odgovornosti vsakokratnega avtorja spletnega mesta in je avtorsko zaščitena z veljavnimi zakoni. Grafična podoba oz. oprema spletnega mesta z vsemi grafičnimi in slikovnimi elementi pa je last opremljevalca.

- Vsakršno kopiranje in objavljanje katerekoli vsebine v celoti ali delno na drugih mestih, je dovoljeno, razen v primeru, če lastnik to izrecno prepoveduje v pisni obliki.

- Uporabniki uporabljajo spletno stran na lastno odgovornost.

- Spletna stran www.novorojen.si ni uradna stran nobene cerkve ali organizacije v Sloveniji, ampak pomeni kot okvir za prispele vsebine osebno last lastnika in upravljalca te strani.

- Vsebine (slike, besedila, grafike ipd.) se smejo svobodno in brez materialne obveznosti do lastnika strani uporabljati v tiskani obliki po dogovoru z avtorjem; in če bi izdajatelj tiskane oblike hotel prevzeti tudi obliko na spletni strani, tudi z opremljevalcem.

- Če objavite zapiske, slike, besedila, ipd., s te strani na vašem socialnem omrežju (FB, Twitter…), mora zraven jasno pisati izvor in povezava na to spletno stran.

- Lastnik spletne strani svobodno sprejema ali zavrača poslane ali ponujene vsebine z ozirom na merila, ki si jih je sam postavil in z ozirom na medijsko zakonodajo Republike Slovenije.

KONTAKT

Za vsa vprašanja, odgovore, zahvale in graje, smo vam na razpolago preko spodnjega obrazca.

Please leave this field empty.

Ime (obvezno)

Vaš eMail (obvezno)

Zadeva

Sporočilo

captcha

S krstom smo bili torej skupaj z njim pokopani v smrt, da bi prav tako, kakor je Kristus v moči Očetovega veličastva vstal od mrtvih, tudi mi stopili na pot novosti življenja.
Rimljanom 6:4

Zakaj odhajam iz rimske cerkve?

Napisal-a Vinko Ošlak dne . Objavljeno v Pridige/Članki

Po 33 letih, če prištejem še leta svoje otroške vere, po 45 letih katoliške pripadnosti zapuščam rimsko-katoliško cerkev – in po kakih 17 letih odhajam z delovnega mesta Katoliške akcije krške škofije na Koroškem. Ne odhajam niti v jezi niti v kaki zameri, ne iz razočaranja in ne iz nezadoščenosti, ne zaradi kake krivice in ne zaradi kake užaljenosti. Ko bi šlo za kar koli od tega, bi tudi ne imel nikakega opravičila in prav tako ne razloga, da se poslavljam s tako obširnim pojasnilom. To pojasnilo sestavljam zato, ker so razlogi mojega odhoda veliko globlji in zadevajo vsakega vernega in v veri iščočega človeka, tako tudi vse moje kolege in predstojnike. Pojasnilo dolgujem vsem, s katerimi sem ves ta čas poklicno sodeloval ali jim bil poklicno kakor koli odgovoren, saj moj primer zadeva mesto v Svetem pismu, kjer smo poklicani, da pričujemo, pa naj bo „prilično ali neprilično” in da razgrnemo razloge svojega upanja:

„Gospoda Kristusa posvetite v svojih srcih. Vselej bodite vsakomur pripravljeni odgovoriti, če vas vpraša za razlog upanja, ki je v vas” (1 Pt 3,15)
ali:
„Vam pa bo to dalo priložnost za pričevanje” (Lk 21, 13-14)
Res je, nihče me ni po tem, kar bom tu napisal, povprašal, a domnevam, da bodo to storili moji predpostavljeni, ko jim bom sporočil svojo odločitev. Vprašati pa me utegnejo tudi naši partnerji, s katerimi sem po službeni dolžnosti sodeloval, in sem tem prav tako dolžan poštenega odgovora. S svojo odločitvijo se namreč poslavljam tudi od njih.

Med vsemi službami, ki sem jih v življenju opravljal, ta pri Katoliški akciji krške škofije gotovo ni bila med slabšimi. Kolegi so bili do mene pretežno prijazni, kooperativni in v glavnem korektni – nobene pritožbe nimam nad svojimi predstojniki; delodajalec, torej krška škofija, je bil zame dober in razumevajoč delodajalec. Od vseh se torej poslavljam s hvaležnostjo in številnimi lepimi spomini. V tej ustanovi sem se veliko naučil, brez nje veliko stvari, predvsem takih, ki zadevajo mojo vero, nikoli ne bi spoznal, torej tudi ne tistih, ki so mi pripomogle k verskemu spoznanju, zaradi katerega verska doslednost zahteva od mene izstop in odhod.

Odhajam – in moram oditi, tudi ko bi mi vsi drugi razlogi to branili – ker cerkev, v kateri sem do sedaj delal in ji pripadal, ni tista, ki bi vodila svoje vernike v odrešenje, in to je zame glavni razlog pripadnosti ali nepripadnosti, saj to po vsem, kar mi je povedala Božja beseda, pa tudi opazovanje cerkvenega dogajanja in besed ter dejanj njenih voditeljev, ni Kristusova cerkev. Rimska katoliška cerkev je vera in ustanova rimskega cesarja in je to ostala tudi, ko cesarstva že davno ni več, in bo to ostala, ko bo cesarstvo spet tu, kakor se že napoveduje in zarisuje pred našimi očmi, čeprav so imena za stare stvari drugačna in na prvi pogled nekaterim te povezave ni mogoče odkriti. Odhajam, ker uči in oznanja ta ustanova popačen evangelij in tako zavaja milijone in stotine milijonov svojih pripadnikov, da se od Jezusa Kristusa, skozi katerega edinega gre pot odrešenja, vse bolj oddaljujejo, namesto da bi hodili za njim, kakor nam je sam naročil.

V tej ustanovi pa zaznavam tudi vedno več izpolnitev starozaveznih in novozaveznih prerokb, ki kažejo na to, da bo prav ta najbolj odpadla od vseh odpadlih po imenu krščanskih cerkva pripravila religiozno ozadje za Antikristov nastop in boj proti svetim resnične Kristusove cerkve, ki bo trpela preganjanje kakor še nikoli prej. Napačna cerkev, ki jo še v zadnjem hipu, ko gre za mojo odrešenjsko usodo, zapuščam, skuša s svojimi demonskimi nauki, o katerih govori apostol Pavel v svojem pismu Timoteju (1Tim 4, 1) zriniti našega Odrešenika in edinega srednika med Bogom in človekom na drugo ali celo še na kako nižje mesto, na njegovo mesto pa postaviti malike v izmišljeni povezavi z velikimi ljudmi vere, kakor Jezusovo resnično materjo Marijo ali pa kakor z nekaterimi, ki jim je ta cerkev nadela poseben status „svetnikov in priprošnikov”, o kakršnem v Svetem pismu ni niti besede.

Oznake: , , ,