O NAS

Smo evangelijski kristjani in stran je pripravljena z namenom oznanjanja in širjenja evangelija ter pogovora o tem, kdo je Jezus v naših življenjih in kaj nam pomeni. Želimo se pogovarjati o Božji besedi – Bibliji, in o delovanju Svetega Duha v naših življenjih in v življenjih ljudi okoli nas, odkar smo/so sprejeli vero v Jezusa Kristusa. Želimo, da ta zaklad ne ostane samo naš, ampak, da bi postal tudi vaš – kolikor še ni. Nektere izmed nas je Jezus rešil objema droge in kriminalnega življenja, drugi smo kristjani od malih nog in tretji nekje vmes. Za naše življenje je pomembno, da sprejmemo Jezusa kot svojega rešitelja, ne glede na našo preteklost, ozadje, izobrazbo ali religijo naših staršev. Ko bomo nekoč stali pred Bogom, bo edino pomembno, ali je naše ime zapisano v knjigi življenja. Kajti če naše ime tam ne bo zapisano, bomo za večno ločeni od Boga, v nasprotnem primeru pa bomo večnost uživali z našim Gospodom.

Glede prispevkov, objav in razmišljanj na tej strani si želimo, da bi bili kot nekakšni začetni impulzi, ki bi lahko prerasli še v kaj več. Tukaj se tudi želim na kratko zahvaliti vsem, ki so na svoj način pomagali pri nastajanju te strani.

S spoznavanjem Boga in proučevanjem njegove besede želimo ugotoviti, ali je to, kar živimo, le zunanja religija, ali pa je to naša osebna vera, ki jo živimo sleherni dan svojega življenja. Včasih uspešno, včasih malo manj uspešno, saj je življenje sestavljeno iz vzponov in padcev, da si ne bi kdo mislil, da s tem, ko postaneš kristjan, vse težave izginejo. Še zdaleč ne. Čudovito pa je to, da imamo Tolažnika – Svetega Duha – in On nas vedno tolaži, uči in spodbuja, da nadaljujemo na poti, po kateri hodimo. Naša želja je, da bi čim več ljudi hodilo po tej poti v večno življenje.

Če pa že hodite po tej poti, vam želimo ponuditi nekaj branja, za katerega upamo, da bo vsem v spodbudo in razmišljanje, da se vprašamo: »Ali je to, kar verujem res, ali pa je le dediščina religije mojih staršev in okolja, v katerem sem bil vzgojen?«

Upam, da se bo na tej strani našlo kaj koristnega za vsakega izmed nas.

V Gospodu, Janez Nadu

POGOJI UPORABE

- Lastnik, skrbnik in upravljalec spletnega mesta in domene www.novorojen.si je Janez Nadu.

- Spletno mesto predstavlja vsaka stran v okviru naslova www.novorojen.si

- Vsa vsebina, objavljena na spletnem mestu, je v izključni lasti in odgovornosti vsakokratnega avtorja spletnega mesta in je avtorsko zaščitena z veljavnimi zakoni. Grafična podoba oz. oprema spletnega mesta z vsemi grafičnimi in slikovnimi elementi pa je last opremljevalca.

- Vsakršno kopiranje in objavljanje katerekoli vsebine v celoti ali delno na drugih mestih, je dovoljeno, razen v primeru, če lastnik to izrecno prepoveduje v pisni obliki.

- Uporabniki uporabljajo spletno stran na lastno odgovornost.

- Spletna stran www.novorojen.si ni uradna stran nobene cerkve ali organizacije v Sloveniji, ampak pomeni kot okvir za prispele vsebine osebno last lastnika in upravljalca te strani.

- Vsebine (slike, besedila, grafike ipd.) se smejo svobodno in brez materialne obveznosti do lastnika strani uporabljati v tiskani obliki po dogovoru z avtorjem; in če bi izdajatelj tiskane oblike hotel prevzeti tudi obliko na spletni strani, tudi z opremljevalcem.

- Če objavite zapiske, slike, besedila, ipd., s te strani na vašem socialnem omrežju (FB, Twitter…), mora zraven jasno pisati izvor in povezava na to spletno stran.

- Lastnik spletne strani svobodno sprejema ali zavrača poslane ali ponujene vsebine z ozirom na merila, ki si jih je sam postavil in z ozirom na medijsko zakonodajo Republike Slovenije.

KONTAKT

Za vsa vprašanja, odgovore, zahvale in graje, smo vam na razpolago preko spodnjega obrazca.

Please leave this field empty.

Ime (obvezno)

Vaš eMail (obvezno)

Zadeva

Sporočilo

captcha

S krstom smo bili torej skupaj z njim pokopani v smrt, da bi prav tako, kakor je Kristus v moči Očetovega veličastva vstal od mrtvih, tudi mi stopili na pot novosti življenja.
Rimljanom 6:4

Zakaj odhajam iz rimske cerkve?

Napisal-a Vinko Ošlak dne . Objavljeno v Pridige/Članki

Najin prepir je trajal skoraj celo uro – in danes bi se častitljivemu gospodu rad opravičil za svoje vehementno vztrajanje pri zamisli in obliki teh prireditev, saj prav rad priznavam, da je imel tedaj povsem prav on in sem se jaz povsem motil! Ali je iz njega, čeprav katoliškega duhovnika in katoliško mislečega filozofa zavidljivega horizonta in globine, govorila resnica Božje besede, ali pa je v tej zadevi pač dosledno sledil predkoncilskemu ekskluzivnemu katoliškemu duhu, tega ne morem reči, dejstvo pa je, da so bila njegova izvajanja pravilna, kakor so bila moja v vročici napačnega prepričanja zmotna in protibiblijska. O, kako si želim, da bi se tudi on kmalu osebno srečal z Jezusom Kristusom in sprejel njegov resnični in čisti nauk in z njim gotovost odrešenja, ki je največja pridobitev živega človeka na zemlji! Danes ne želim zapustiti in pozabiti Zamenhofovega mednarodnega jezika, ki mi je približal toliko čudovitih ljudi in mi odprl pestrost in bogastvo kulturnega sveta, ob vsej današnji skepsi, ki jo gojim tudi do kulture, a vendar ne proti njej, če je sama dovolj kultivirana in se tako razume za ponižno deklo v Gospodovem načrtu. Ta jezik mi je tudi ohranjal in premoščal zanimanje za vero in Božjo besedo v desetletnem obdobju mojega mladeniškega ateizma, ko sem vendarle odpiral Sveto pismo v esperantskem (Zamenhofovem) prevodu. Zamenhof se nikakor ni zmotil v svojem jeziku, saj je hotel z njim ljudem, predvsem še preprostim in revnejšim ljudem lajšati bremena in odpravljati krivice, do katerih prihaja v stikih med jeziki velikih in majhnih narodov. Vsekakor pa se v celoti poslavljam od hude verske zmote, ki sem ji sicer za toliko časa in v taki intenzivnosti zapadel iz najboljšega namena in želje, da bi prispeval svoj neznaten delež k miru na svetu; a zmota ni manjša, tudi če se je porodila iz dobrega in najboljšega namena!

V Svetem pismu se nam ne razodeva kakšna „skrivnostna moč”, kakor imenuje Boga Zamenhof v svoji „molitvi pod zelenim praporom”, ki jo je prebral na prvem svetovnem kongresu esperantistov leta 1905, torej pred natanko sto leti, v francoskem mestu Boulogne-sur-mer. Sveto pismo je beseda znanega živega Boga Abrahama, Izaka in Jakoba in govori o drugi Božji osebi, ki bo s svojo žrtvijo odkupila in odrešila človeštvo – odrešeni pa bodo tisti, ki bodo klicali njeno ime – ime Jezusa Kristusa – in vanj verovali. Naj naštevam razloge svojega odhoda v nedogled, eno ostaja nesporno: ne odhajam zaradi „napak”, kakor kleriki podobno kakor njihovi pendanti na komunistični strani radi s tem evfemizmom poimenujejo svoje grdobije, ne zaradi škandalov, ne zaradi neverjetne duševne in duhovne, vsekakor tudi intelektualne in kulturne zanemarjenosti velikega dela klerikov, še toliko manj zaradi kakih sporov z njimi; v glavnem so bili do mene prijazni in so mi bili naklonjeni, le Božje besede, le Biblije nisem smel preveč omenjati. Ne odhajam zaradi vse več poročil in razkritij o homoseksualnosti, skritih duhovniških razmerij z ženskami, afer z ministranti, pedofiliji; kakor je vse to odvratno, tudi zaradi tega ne odhajam. Sem bil v osnovi sam kaj boljši? Nikakor ne, prej slabši. Če nisem grešil na način A, ki celo v naši tako pokvarjeni družbi velja za ogabnega, pa sem obilo grešil na način B, ki med slepimi sodobniki utegne uživati celo nekaj reputacije, čeprav se od prvega v bistvenem ne razlikuje. Greh mesa je greh mesa, vsako tehtanje bi bilo hudo tvegana reč, posebej še, če naj bi služilo poskusu olepšavanja samega sebe. Kar tako naj rečem, bo najbolj pošteno: ne odhajam, ker sem videl, da so zaupni ljudje cerkve enako grešni kakor jaz sam.

Tudi ne odhajam, ker bi se mi družba teh ljudi, po tem, ko sem se sam poslovil od greha in ga priznal pred Bogom, naenkrat zazdela nevzdržna. Prav nasprotno, spreobrnenje v človeku dvigne razumevanje za tiste, ki tega še niso storili. Spreobrnjeni manj obsoja in v najboljšem primeru sploh ne obsoja. Ne odhajam torej zaradi zgražanja, čeprav me je prav to najprej poslalo v primerjanje med Pismom in nauki te cerkve. Odhajam, da pridem do jedra, zaradi tega, kar sem v tem primerjanju našel. Ta cerkev ne uči pravega evangelija, temveč širi človeške in demonske nauke, o katerih se je najprej izrazil Gospod sam, misleč na tedanjo sinagogo, a z nič manjšo veljavnostjo danes:

„Toda zaman mi izkazujejo čast, ker kot nauke učijo človeške zapovedi” (Mat 15, 9)
Pavel pa piše iz preroškega duha o času, v katerem živimo prav mi danes:
„Duh izrecno pravi, da bodo v poznejših časih nekateri odpadli od vere in se vdajali zavajajočim duhovom in naukom demonov, s hinavščino lažnivcev, ki imajo v svojo vest vžgano znamenje” (1Tim 4, 1-2).

Oznake: , , ,