O NAS

Smo evangelijski kristjani in stran je pripravljena z namenom oznanjanja in širjenja evangelija ter pogovora o tem, kdo je Jezus v naših življenjih in kaj nam pomeni. Želimo se pogovarjati o Božji besedi – Bibliji, in o delovanju Svetega Duha v naših življenjih in v življenjih ljudi okoli nas, odkar smo/so sprejeli vero v Jezusa Kristusa. Želimo, da ta zaklad ne ostane samo naš, ampak, da bi postal tudi vaš – kolikor še ni. Nektere izmed nas je Jezus rešil objema droge in kriminalnega življenja, drugi smo kristjani od malih nog in tretji nekje vmes. Za naše življenje je pomembno, da sprejmemo Jezusa kot svojega rešitelja, ne glede na našo preteklost, ozadje, izobrazbo ali religijo naših staršev. Ko bomo nekoč stali pred Bogom, bo edino pomembno, ali je naše ime zapisano v knjigi življenja. Kajti če naše ime tam ne bo zapisano, bomo za večno ločeni od Boga, v nasprotnem primeru pa bomo večnost uživali z našim Gospodom.

Glede prispevkov, objav in razmišljanj na tej strani si želimo, da bi bili kot nekakšni začetni impulzi, ki bi lahko prerasli še v kaj več. Tukaj se tudi želim na kratko zahvaliti vsem, ki so na svoj način pomagali pri nastajanju te strani.

S spoznavanjem Boga in proučevanjem njegove besede želimo ugotoviti, ali je to, kar živimo, le zunanja religija, ali pa je to naša osebna vera, ki jo živimo sleherni dan svojega življenja. Včasih uspešno, včasih malo manj uspešno, saj je življenje sestavljeno iz vzponov in padcev, da si ne bi kdo mislil, da s tem, ko postaneš kristjan, vse težave izginejo. Še zdaleč ne. Čudovito pa je to, da imamo Tolažnika – Svetega Duha – in On nas vedno tolaži, uči in spodbuja, da nadaljujemo na poti, po kateri hodimo. Naša želja je, da bi čim več ljudi hodilo po tej poti v večno življenje.

Če pa že hodite po tej poti, vam želimo ponuditi nekaj branja, za katerega upamo, da bo vsem v spodbudo in razmišljanje, da se vprašamo: »Ali je to, kar verujem res, ali pa je le dediščina religije mojih staršev in okolja, v katerem sem bil vzgojen?«

Upam, da se bo na tej strani našlo kaj koristnega za vsakega izmed nas.

V Gospodu, Janez Nadu

POGOJI UPORABE

- Lastnik, skrbnik in upravljalec spletnega mesta in domene www.novorojen.si je Janez Nadu.

- Spletno mesto predstavlja vsaka stran v okviru naslova www.novorojen.si

- Vsa vsebina, objavljena na spletnem mestu, je v izključni lasti in odgovornosti vsakokratnega avtorja spletnega mesta in je avtorsko zaščitena z veljavnimi zakoni. Grafična podoba oz. oprema spletnega mesta z vsemi grafičnimi in slikovnimi elementi pa je last opremljevalca.

- Vsakršno kopiranje in objavljanje katerekoli vsebine v celoti ali delno na drugih mestih, je dovoljeno, razen v primeru, če lastnik to izrecno prepoveduje v pisni obliki.

- Uporabniki uporabljajo spletno stran na lastno odgovornost.

- Spletna stran www.novorojen.si ni uradna stran nobene cerkve ali organizacije v Sloveniji, ampak pomeni kot okvir za prispele vsebine osebno last lastnika in upravljalca te strani.

- Vsebine (slike, besedila, grafike ipd.) se smejo svobodno in brez materialne obveznosti do lastnika strani uporabljati v tiskani obliki po dogovoru z avtorjem; in če bi izdajatelj tiskane oblike hotel prevzeti tudi obliko na spletni strani, tudi z opremljevalcem.

- Če objavite zapiske, slike, besedila, ipd., s te strani na vašem socialnem omrežju (FB, Twitter…), mora zraven jasno pisati izvor in povezava na to spletno stran.

- Lastnik spletne strani svobodno sprejema ali zavrača poslane ali ponujene vsebine z ozirom na merila, ki si jih je sam postavil in z ozirom na medijsko zakonodajo Republike Slovenije.

KONTAKT

Za vsa vprašanja, odgovore, zahvale in graje, smo vam na razpolago preko spodnjega obrazca.

Please leave this field empty.

Ime (obvezno)

Vaš eMail (obvezno)

Zadeva

Sporočilo

captcha

S krstom smo bili torej skupaj z njim pokopani v smrt, da bi prav tako, kakor je Kristus v moči Očetovega veličastva vstal od mrtvih, tudi mi stopili na pot novosti življenja.
Rimljanom 6:4

Zakaj odhajam iz rimske cerkve?

Napisal-a Vinko Ošlak dne . Objavljeno v Pridige/Članki

Kaj so najznačilnjši „nauki demonov”, na katere tu mislim? Na prvem mestu gotovo ta, da Jezus s svojo daritvijo ni dokončno in v polnosti zadostil Očetu in njegovi absolutni pravičnosti, da jo je lahko spravil z njegovo neskončno ljubeznijo in je iz tega prišlo nad nas darovano, po milosti in ničimer drugim darovano odrešenje. Kdor po vsem tem, kar so nam izpričali apostoli, še vedno ponavlja Gospodovo „darovanje”, kakor da ne bi bilo opravljeno enkrat za vselej (Heb 7, 27), kakor poudarja apostol; če to ve, dela za stvar demonov, ki bi radi spodnesli prav to veliko Kristusovo delo. Hudič uči, ne Božji duh, da potrebuje Kristusova daritev še človeških ponavljanj, dodatkov in pomoči. Če pa ne ve, greši, ker je sprejel maziljenje, četudi nima nikake vednosti in razumevanja Pisma. Istega demonskega porekla pa je tudi zanikovanje tega, kar apostol neprestano ponavlja, da nas ne rešujejo zasluge naših del in tudi ne ponavljanje „Gospod, Gospod…” (Mt 7, 21), kakor je Jezus sam povedal, temveč nas odrešuje vera, kajpada z dejanji izpričana, a v osnovi vendar samo vera v to, da je Kristus Gospod. Kdor trdi, da je katera koli cerkev odrešujoča in odrešilna, ali celo, da zunaj nje ni rešitve, govori neresnico in obrekuje Gospoda, v katerem edino je dana rešitev. To je poskus ropa milosti, ki je pri Gospodu, in bi si ga cerkev rada prisvojila in to v svojem demonskem nauku tudi ves čas počne.

Če je prvi naskok Satana zoper Kristusovo resnico spodbijanje njegove dopolnjene odrešenjske žrtve in zadostnosti vere vanj za prejem odrešenja, pa je drugi naskok, ki ni nič manjši, poskus dodajanja drugih „sorešenikov” in „sosrednikov”, čeprav je le eden Odrešenik in le eden Srednik (Mt 23, 10; 1Tim 2, 5), kakor beremo v Pismu. Prav to je namreč resnična funkcija dodatnih kultov, ki nimajo nobenega temelja v evangeliju: kultu Marije, kultu „svetnikov” in kultu človeka kot „Kristusovega namestnika na zemlji”, ki mu celo dajejo bogoskrunski naslov „svetega očeta”, ki je v Bibliji pridržan Bogu Očetu. Da je rimska cerkev v osnovi posvečena Mariji, ne pa Jezusu, je več ko očitno. To seveda ni resnična nazareška Marija, mati Jezusa človeka, pač pa stara orientalska boginja, ki je že v svojem začetnem babilonskem kultu „rodila boga”, kar ji pripisujejo tudi v katoliški navidezni pokristjanitvi, kjer naj bi vsej logiki navkljub žena, ki je rojena v času in v času umrla, rodila Boga, ki je od vekomaj. A če naj izrine Kristusa s prvenstva na Očetovi desnici in naredi za „kraljico nebes” neko človeško bitje, potem tvega Satan tudi škandal v temeljni logiki in navdihne najprej za isto cerkev sicer tako spornega teološkega pisatelja Origena, ki je prvi zapisal skovanko theotokos – božja mati – nato pa skorumpirani cesarski kler v sprejetje tako absurdne dogme. Kako gnile izrastke poganja taka vera, mi vsak dan znova izpričujejo izjave nekoliko razumnejših, a ne tudi bolj značajnih katoličanov, med njimi je tudi kak duhovnik, da sami v te reči tako ali tako ne verujejo, a da to ni tako bistveno in zato ne kaže drugega, kakor pa, da ostanejo v tej cerkvi, kjer je „vendar mogoče narediti toliko dobrega”… Lažejo lastnemu predstojništvu in tudi ljudstvu, ki ga poučujejo, in imajo to za „toliko dobrega”!

Prijatelj, eden najbolj vsestransko poučenih Slovencev, tudi v stvareh vere poučenih, mi prikupno zaupa, da imam seveda v glavnem prav, a da njega priklepa na to cerkev njena čudovita liturgija, umetnost cerkvenega stavbarstva in vsa velika umetnost, ki je tu zbrana… Delajo Frančiškove pastirske jaslice, nameščajo pa jih v marmornatih katedralah rimske mogočnosti… Kdo ne bi priznal, da ima rimska cerkev čudovito liturgijo in še vrsto drugih čudoviti reči. A ne delajmo si utvar: vse poganske religije so imele čudovito stavbarstvo, čudovito glasbo in petje, čudovito upodabljajočo umetnost; kakor vidimo pri Grkih tako čudovito liturgijo, nihče ni mogel imeti boljše, tudi Carigrad in Rim ne, da se je iz nje izdvojila najvišja dramska umetnost, grška tragedija! Če me skušajo moji dobro želeči, a tako narobe pojmujoči prijatelji zadržati pri zagotovljenem kruhu z vsemi mogočimi uglednostmi in veličastvenostmi rimske cerkve, pa me moji najbližji skušajo pregovoriti z ne povsem izgovorjenim moralnim očitkom – o moralizem, ki si dlje od Boga kakor nemorala sama! – in mi proseče svetujejo: Ostani še toliko, da si pridobiš pokojnino, potem pa veruj in delaj, kar hočeš…

Oznake: , , ,