O NAS

Smo evangelijski kristjani in stran je pripravljena z namenom oznanjanja in širjenja evangelija ter pogovora o tem, kdo je Jezus v naših življenjih in kaj nam pomeni. Želimo se pogovarjati o Božji besedi – Bibliji, in o delovanju Svetega Duha v naših življenjih in v življenjih ljudi okoli nas, odkar smo/so sprejeli vero v Jezusa Kristusa. Želimo, da ta zaklad ne ostane samo naš, ampak, da bi postal tudi vaš – kolikor še ni. Nektere izmed nas je Jezus rešil objema droge in kriminalnega življenja, drugi smo kristjani od malih nog in tretji nekje vmes. Za naše življenje je pomembno, da sprejmemo Jezusa kot svojega rešitelja, ne glede na našo preteklost, ozadje, izobrazbo ali religijo naših staršev. Ko bomo nekoč stali pred Bogom, bo edino pomembno, ali je naše ime zapisano v knjigi življenja. Kajti če naše ime tam ne bo zapisano, bomo za večno ločeni od Boga, v nasprotnem primeru pa bomo večnost uživali z našim Gospodom.

Glede prispevkov, objav in razmišljanj na tej strani si želimo, da bi bili kot nekakšni začetni impulzi, ki bi lahko prerasli še v kaj več. Tukaj se tudi želim na kratko zahvaliti vsem, ki so na svoj način pomagali pri nastajanju te strani.

S spoznavanjem Boga in proučevanjem njegove besede želimo ugotoviti, ali je to, kar živimo, le zunanja religija, ali pa je to naša osebna vera, ki jo živimo sleherni dan svojega življenja. Včasih uspešno, včasih malo manj uspešno, saj je življenje sestavljeno iz vzponov in padcev, da si ne bi kdo mislil, da s tem, ko postaneš kristjan, vse težave izginejo. Še zdaleč ne. Čudovito pa je to, da imamo Tolažnika – Svetega Duha – in On nas vedno tolaži, uči in spodbuja, da nadaljujemo na poti, po kateri hodimo. Naša želja je, da bi čim več ljudi hodilo po tej poti v večno življenje.

Če pa že hodite po tej poti, vam želimo ponuditi nekaj branja, za katerega upamo, da bo vsem v spodbudo in razmišljanje, da se vprašamo: »Ali je to, kar verujem res, ali pa je le dediščina religije mojih staršev in okolja, v katerem sem bil vzgojen?«

Upam, da se bo na tej strani našlo kaj koristnega za vsakega izmed nas.

V Gospodu, Janez Nadu

POGOJI UPORABE

- Lastnik, skrbnik in upravljalec spletnega mesta in domene www.novorojen.si je Janez Nadu.

- Spletno mesto predstavlja vsaka stran v okviru naslova www.novorojen.si

- Vsa vsebina, objavljena na spletnem mestu, je v izključni lasti in odgovornosti vsakokratnega avtorja spletnega mesta in je avtorsko zaščitena z veljavnimi zakoni. Grafična podoba oz. oprema spletnega mesta z vsemi grafičnimi in slikovnimi elementi pa je last opremljevalca.

- Vsakršno kopiranje in objavljanje katerekoli vsebine v celoti ali delno na drugih mestih, je dovoljeno, razen v primeru, če lastnik to izrecno prepoveduje v pisni obliki.

- Uporabniki uporabljajo spletno stran na lastno odgovornost.

- Spletna stran www.novorojen.si ni uradna stran nobene cerkve ali organizacije v Sloveniji, ampak pomeni kot okvir za prispele vsebine osebno last lastnika in upravljalca te strani.

- Vsebine (slike, besedila, grafike ipd.) se smejo svobodno in brez materialne obveznosti do lastnika strani uporabljati v tiskani obliki po dogovoru z avtorjem; in če bi izdajatelj tiskane oblike hotel prevzeti tudi obliko na spletni strani, tudi z opremljevalcem.

- Če objavite zapiske, slike, besedila, ipd., s te strani na vašem socialnem omrežju (FB, Twitter…), mora zraven jasno pisati izvor in povezava na to spletno stran.

- Lastnik spletne strani svobodno sprejema ali zavrača poslane ali ponujene vsebine z ozirom na merila, ki si jih je sam postavil in z ozirom na medijsko zakonodajo Republike Slovenije.

KONTAKT

Za vsa vprašanja, odgovore, zahvale in graje, smo vam na razpolago preko spodnjega obrazca.

Please leave this field empty.

Ime (obvezno)

Vaš eMail (obvezno)

Zadeva

Sporočilo

captcha

S krstom smo bili torej skupaj z njim pokopani v smrt, da bi prav tako, kakor je Kristus v moči Očetovega veličastva vstal od mrtvih, tudi mi stopili na pot novosti življenja.
Rimljanom 6:4

Zakaj odhajam iz rimske cerkve?

Napisal-a Vinko Ošlak dne . Objavljeno v Pridige/Članki

Eno najpogubnejših zlih dejanj te lažne cerkve pa je zanikanje Jezusove enkrat za vselej dosežene odrešilne moči v trpljenju in smrti na križu za našo odrešitev in iz tega izvirajoče milosti, po kateri bo odrešen vsak, ki bo vanj veroval in klical njegovo ime. To zanikanje se v strahotni nevednosti pri tistih, ki so zapeljani, ali pa hudobiji tistih, ki zapeljujejo, najbolj drastično izraža v razumevanju „bogoslužja”, kjer pri vsakokratni „maši”, ki jo v svoji zmotni razlagi imenujejo celo „sveta”, vsakokrat znova križajo Jezusa Kristusa, kakor da v svojem resničnem križanju njegovo delo ne bi bilo dopolnjeno, sicer res le „nekrvavo”, kakor to opredelijo, a vendar križajo in tako zanikajo prvo in resnično križanje in njegovo odrešenjsko zadostilnost. Kakor imajo sami „mašno daritev” za središče krščanskega življenja, tako je ta strašni sprevrženi obred v resnici središče prav satanskega nasprotovanja Gospodovi resnični enkratni daritvi enkrat za vselej – je v resnici črna Satanova maša v najbolj polnem pomenu tega pojma. Celo zanikanje Božjega stvarjenja sveta in človeka ne more biti hujše nasprotovanje vsemu zares Božjemu, kakor pa zanikanje enkratne (Rim 6, 10; Heb 7, 27) zadostilne smrti Božjega Sina, s katerim je odplačana človeška krivda, enkrat za vselej in za vsakega, ki to v veri sprejme in je tako rešen.

Da pa bi popačenost evangelija mogla učinkovito opravljati svoj sprevrženi misijon zavajanja množic od Kristusa proč k malikom, je potreben tudi povsem samovoljen in popačen pogled na Božjo besedo, je potreben razlagalni relativizem, je potrebna rezervacija avtoritarnih razlag za tim. „cerkveno učiteljstvo”, kar je že drugi totalni napad na Božji red, po katerem je ta služba pridržana Svetemu Duhu, ne pa posameznemu človeku ali kaki „ordinirani” človeški skupini. Podpis Svetega Duha pri vodenju te cerkve je ponarejen. Hudo bogokletstvo, neodpustljivi greh zoper Svetega Duha bi namreč imeli, če bi trdili, da so tako hude zgodovinske in verske zmote, kakor jih izpričuje tisočpetstoletna zgodovina te cerkve, bile delo in navdih tretje Božje osebe – Svetega Duha.

Rimska cerkev, ki svojo striktno hierarhično organiziranost utemeljuje s potrebo po edinosti, je na vrsto načinov razdeljena in sprta sama v sebi (

„Če je kraljestvo samo proti sebi razdeljeno, takšno kraljestvo ne more obstati” – Mr 3,24;
„On pa je poznal njihove misli in jim je rekel: ,Vsako kraljestvo, ki je razdeljeno proti sebi, se opustoši in hiša se na hišo zruši’” – Lk 11,17)

Zunanja razdelitev, ki je vidna na prvi pogled, je razdelitev na doktrinarni, pastoralni in uresničevalni del – vsi trije deli pa so med seboj globoko neskladni. Tako na primer rimska cerkev v svoji doktrini Božji besedi vsaj načelno priznava če že ne najvišjo avtoriteto v nauku, pa vsaj pridruženo tim. „tradiciji”. Na pastoralni ravni duhovniki te iste cerkve Sveto pismo poljubno relativizirajo in po svoji potrebi interpretirajo, kar je v nasprotju z doktrinarno pozicijo SP. Na uresničevalni ravni, se pravi na ravni vsakdanjega verskega življenja, pa zapovedi in prepovedi Svetega pisma preprosto ignorirajo ali ravnajo celo naravnost v nasprotju z njegovimi normami, ki so norme Boga samega, ki je resnični avtor svoje Besede. Tako je zadnja raven v nasprotju z obema prejšnjima. To pa ni le razdeljenost vse cerkve po njenih strukturnih stičiščih, temveč je to verovanjski prerez in podoba vsakega njenega posameznega pripadnika, posebej pa še verskega „učitelja” in „službenega duhovnika” od najmanjšega kaplana do rimskega škofa, ki ga blasfemično imenujejo z oznakom, ki v Svetem pismu gre samo Bogu: „Sveti Oče”!

Čisto razumljivo je vprašanje: „In za to spoznanje si potreboval kar 17 let te službe tako blizu katoliškega oltarja, vodstva in učiteljstva, ko si že prej prav toliko let bil katoličan po lastni izbiri in brez vsake prisile?”

Oznake: , , ,