O NAS

Smo evangelijski kristjani in stran je pripravljena z namenom oznanjanja in širjenja evangelija ter pogovora o tem, kdo je Jezus v naših življenjih in kaj nam pomeni. Želimo se pogovarjati o Božji besedi – Bibliji, in o delovanju Svetega Duha v naših življenjih in v življenjih ljudi okoli nas, odkar smo/so sprejeli vero v Jezusa Kristusa. Želimo, da ta zaklad ne ostane samo naš, ampak, da bi postal tudi vaš – kolikor še ni. Nektere izmed nas je Jezus rešil objema droge in kriminalnega življenja, drugi smo kristjani od malih nog in tretji nekje vmes. Za naše življenje je pomembno, da sprejmemo Jezusa kot svojega rešitelja, ne glede na našo preteklost, ozadje, izobrazbo ali religijo naših staršev. Ko bomo nekoč stali pred Bogom, bo edino pomembno, ali je naše ime zapisano v knjigi življenja. Kajti če naše ime tam ne bo zapisano, bomo za večno ločeni od Boga, v nasprotnem primeru pa bomo večnost uživali z našim Gospodom.

Glede prispevkov, objav in razmišljanj na tej strani si želimo, da bi bili kot nekakšni začetni impulzi, ki bi lahko prerasli še v kaj več. Tukaj se tudi želim na kratko zahvaliti vsem, ki so na svoj način pomagali pri nastajanju te strani.

S spoznavanjem Boga in proučevanjem njegove besede želimo ugotoviti, ali je to, kar živimo, le zunanja religija, ali pa je to naša osebna vera, ki jo živimo sleherni dan svojega življenja. Včasih uspešno, včasih malo manj uspešno, saj je življenje sestavljeno iz vzponov in padcev, da si ne bi kdo mislil, da s tem, ko postaneš kristjan, vse težave izginejo. Še zdaleč ne. Čudovito pa je to, da imamo Tolažnika – Svetega Duha – in On nas vedno tolaži, uči in spodbuja, da nadaljujemo na poti, po kateri hodimo. Naša želja je, da bi čim več ljudi hodilo po tej poti v večno življenje.

Če pa že hodite po tej poti, vam želimo ponuditi nekaj branja, za katerega upamo, da bo vsem v spodbudo in razmišljanje, da se vprašamo: »Ali je to, kar verujem res, ali pa je le dediščina religije mojih staršev in okolja, v katerem sem bil vzgojen?«

Upam, da se bo na tej strani našlo kaj koristnega za vsakega izmed nas.

V Gospodu, Janez Nadu

POGOJI UPORABE

- Lastnik, skrbnik in upravljalec spletnega mesta in domene www.novorojen.si je Janez Nadu.

- Spletno mesto predstavlja vsaka stran v okviru naslova www.novorojen.si

- Vsa vsebina, objavljena na spletnem mestu, je v izključni lasti in odgovornosti vsakokratnega avtorja spletnega mesta in je avtorsko zaščitena z veljavnimi zakoni. Grafična podoba oz. oprema spletnega mesta z vsemi grafičnimi in slikovnimi elementi pa je last opremljevalca.

- Vsakršno kopiranje in objavljanje katerekoli vsebine v celoti ali delno na drugih mestih, je dovoljeno, razen v primeru, če lastnik to izrecno prepoveduje v pisni obliki.

- Uporabniki uporabljajo spletno stran na lastno odgovornost.

- Spletna stran www.novorojen.si ni uradna stran nobene cerkve ali organizacije v Sloveniji, ampak pomeni kot okvir za prispele vsebine osebno last lastnika in upravljalca te strani.

- Vsebine (slike, besedila, grafike ipd.) se smejo svobodno in brez materialne obveznosti do lastnika strani uporabljati v tiskani obliki po dogovoru z avtorjem; in če bi izdajatelj tiskane oblike hotel prevzeti tudi obliko na spletni strani, tudi z opremljevalcem.

- Če objavite zapiske, slike, besedila, ipd., s te strani na vašem socialnem omrežju (FB, Twitter…), mora zraven jasno pisati izvor in povezava na to spletno stran.

- Lastnik spletne strani svobodno sprejema ali zavrača poslane ali ponujene vsebine z ozirom na merila, ki si jih je sam postavil in z ozirom na medijsko zakonodajo Republike Slovenije.

KONTAKT

Za vsa vprašanja, odgovore, zahvale in graje, smo vam na razpolago preko spodnjega obrazca.

Please leave this field empty.

Ime (obvezno)

Vaš eMail (obvezno)

Zadeva

Sporočilo

captcha

S krstom smo bili torej skupaj z njim pokopani v smrt, da bi prav tako, kakor je Kristus v moči Očetovega veličastva vstal od mrtvih, tudi mi stopili na pot novosti življenja.
Rimljanom 6:4

Zakaj odhajam iz rimske cerkve?

Napisal-a Vinko Ošlak dne . Objavljeno v Pridige/Članki

S stavkom: „Že spet prihajate s temi Judi” se danes, hvala Bogu, ni mogoče šaliti, kakor se je žal še vedno mogoče cinično in nekaznovano šaliti z ljudmi, ki so morali prestajati najhujša mučenja in nazadnje smrt na goreči grmadi, ker so pač številni kleriki tistega časa svojo spolno obsedenost pomirjali s strašnim sadizmom, ko je niso smeli pomirjati z normalno ljubeznijo v postelji. Če hoče kdo izvedeti, kolikšna je mišljenjska in duhovna sorodnost ali kar istost med komunizmom in katolicizmom, je dovolj, če se pri kakšnem katoliškem duhovniku ali laičnem aktivistu pozanima za zločine katoliške inkvizicije. Dobil bo klasičen marksističen odgovor: „Treba je upoštevati razmere tedanjega časa…” Da tako misli marksist, je nekje razumljivo in po svoje celo opravičljivo, saj je eno od božanstev komunistične vere in cerkve prav ČAS, saj naj bi Čas tudi iz mrtve snovi ustvaril življenje in iz življenja nazadnje človeka. Če pa po isti razlagi seže poimenski „kristjan”, katoličan, to pomeni, da zanika veljavnost obeh zavez Božje besede, saj sta obe nastali v nekem času in torej lahko veljata samo v času in za čas, v katerem sta nastajali. Nič kolikokrat sem tudi v svojem neposrednem službenem okolju od kolegov, ki so študirali katoliško teologijo, slišal prav take razlage o pomenu Svetega pisma: Treba je upoštevati čas njegovega nastajanja…

Deset Božjih zapovedi (2Mz 20-) bi se tako v katoliškem katekizmu, ki izvirne formulacije iz SP tako ali tako ponareja in skrajšuje, moralo glasiti nekako takole: 1. Jaz sem GOSPOD, tvoj Bog, ki sem te izpeljal iz egiptovske dežele, iz hiše sužnosti. Ne imej drugih bogov poleg mene – razen teh, ki jih časte danes… 2. Ne delaj si rezane podobe in ničesar, kar bi imelo obliko tega, kar je zgoraj na nebu, spodaj na zemlji ali v vodah pod zemljo – razen kadar gre za opremljanje katoliške ali pravoslavne cerkve ali lastne hiše s sohami in slikami… 3. Ne izgovarjaj po nemarnem imena GOSPODA, svojega Boga – razen ko gre za politično propagando in cerkvena besedila – kajti GOSPOD v določenih časih ne bo pustil brez kazni tistega, ki po nemarnem izgovarja njegovo ime! 4. Spominjaj se sobotnega dne in ga posvečuj! Šest dni delaj in opravljaj vsa svoja dela, sedmi dan pa je sobota za GOSPODA, tvojega Boga: ne opravljaj nobenega dela – razen če gre za pospeševanje narodnega gospodarstva – ne ti ne tvoj sin ne hči ne hlapec ne dekla ne živina ne tujec, ki biva znotraj tvojih vrat! 5. Spoštuj očeta in mater – če sta še pravočasno izročila svojim otrokom in dedičem svoj denar in premoženje, da ti zdravniki podaljšajo tvoje dneve – na zemlji, ki ti jo daje GOSPOD, tvoj Bog! 6. Ne ubijaj – če v to nisi kako prisiljen, kakor je to v raznih časih vedno drugeče… 7. Ne prešuštvuj – v časih, ko to besedo še uporabljajo… 8. Ne kradi – v času ko so stanovalci še v hiši ali ko je trgovina opazovana s kamerami… 9. Ne pričaj po krivem proti svojemu bližnjemu – razen če bi ta lahko za to izvedel, ali če kak nepreviden simpatizer nacionalsocializma v cerkvenem časopisu objavi svojo popravljeno verzijo zgodovine nemških uničevalnih taborišč… 10. Ne želi hiše svojega bližnjega – če imaš sam že boljšo! Ne želi žene svojega bližnjega ne njegovega hlapca in dekle, ne njegovega vola in osla, ne česar koli, kar pripada tvojemu bližnjemu – kar pa ne zadeva njegov traktor, avtomobil ali jahto… – Gotovo, sam bi se pri tej priči pregrešil zoper 9. zapoved o pričanju po krivem, če bi rimski cerkvi podtaknil, da dobesedno, v tej moji ironični obliki „dopolnjene” in karikirane zapovedi, dobesedno širi in poučuje. Tega seveda ne dela – a bi bilo prav to bolj pošteno – ta karikirana oblika bi bila namreč edina dosledna raba katoliško-marksističnega načela časovnega relativizma.

Kakšen odnos ima rimska cerkev do poštenosti in do „vračanja nasilno odvzetega premoženja”, ki je danes tako vroča osrednja tema rimske cerkve na Slovenskem, kjer je komunistični režim dejansko oropal to ustanovo velikega dela njenega premoženja in nasledniška država še danes ne doume preproste pravne logike, da je ukradeno ali uropano treba oškodovanemu lastniku brezpogojno vrniti, ne pa se iti ideološko „ugotavljanje porekla zajetega premoženja”, kakor levičarski del slovenske politične scene še vedno skuša z ideološkim krampom sramotno propadlega „socializma” izigravati zahteve pravne države in zavlačevati ter do onemoglosti komplicirati z vračanjem tega, kar je bilo nasilno odvzeto, medtem ko so levičarske stranke, ko so bile na oblasti, prav rade in brez zapletanja vračale odvzeto premoženje svojim pripadnikom, ki so večinoma potomci pred letom 1990 razlaščenih lastnikov. V tej točki ima rimska cerkev v Sloveniji pravno gledano povsem prav, saj je za državo predvsem enako vredna in veljavna pravna oseba, ki ji gredo iste pravice kakor vsem drugim fizičnim in pravnim osebam.

Oznake: , , ,