O NAS

Smo evangelijski kristjani in stran je pripravljena z namenom oznanjanja in širjenja evangelija ter pogovora o tem, kdo je Jezus v naših življenjih in kaj nam pomeni. Želimo se pogovarjati o Božji besedi – Bibliji, in o delovanju Svetega Duha v naših življenjih in v življenjih ljudi okoli nas, odkar smo/so sprejeli vero v Jezusa Kristusa. Želimo, da ta zaklad ne ostane samo naš, ampak, da bi postal tudi vaš – kolikor še ni. Nektere izmed nas je Jezus rešil objema droge in kriminalnega življenja, drugi smo kristjani od malih nog in tretji nekje vmes. Za naše življenje je pomembno, da sprejmemo Jezusa kot svojega rešitelja, ne glede na našo preteklost, ozadje, izobrazbo ali religijo naših staršev. Ko bomo nekoč stali pred Bogom, bo edino pomembno, ali je naše ime zapisano v knjigi življenja. Kajti če naše ime tam ne bo zapisano, bomo za večno ločeni od Boga, v nasprotnem primeru pa bomo večnost uživali z našim Gospodom.

Glede prispevkov, objav in razmišljanj na tej strani si želimo, da bi bili kot nekakšni začetni impulzi, ki bi lahko prerasli še v kaj več. Tukaj se tudi želim na kratko zahvaliti vsem, ki so na svoj način pomagali pri nastajanju te strani.

S spoznavanjem Boga in proučevanjem njegove besede želimo ugotoviti, ali je to, kar živimo, le zunanja religija, ali pa je to naša osebna vera, ki jo živimo sleherni dan svojega življenja. Včasih uspešno, včasih malo manj uspešno, saj je življenje sestavljeno iz vzponov in padcev, da si ne bi kdo mislil, da s tem, ko postaneš kristjan, vse težave izginejo. Še zdaleč ne. Čudovito pa je to, da imamo Tolažnika – Svetega Duha – in On nas vedno tolaži, uči in spodbuja, da nadaljujemo na poti, po kateri hodimo. Naša želja je, da bi čim več ljudi hodilo po tej poti v večno življenje.

Če pa že hodite po tej poti, vam želimo ponuditi nekaj branja, za katerega upamo, da bo vsem v spodbudo in razmišljanje, da se vprašamo: »Ali je to, kar verujem res, ali pa je le dediščina religije mojih staršev in okolja, v katerem sem bil vzgojen?«

Upam, da se bo na tej strani našlo kaj koristnega za vsakega izmed nas.

V Gospodu, Janez Nadu

POGOJI UPORABE

- Lastnik, skrbnik in upravljalec spletnega mesta in domene www.novorojen.si je Janez Nadu.

- Spletno mesto predstavlja vsaka stran v okviru naslova www.novorojen.si

- Vsa vsebina, objavljena na spletnem mestu, je v izključni lasti in odgovornosti vsakokratnega avtorja spletnega mesta in je avtorsko zaščitena z veljavnimi zakoni. Grafična podoba oz. oprema spletnega mesta z vsemi grafičnimi in slikovnimi elementi pa je last opremljevalca.

- Vsakršno kopiranje in objavljanje katerekoli vsebine v celoti ali delno na drugih mestih, je dovoljeno, razen v primeru, če lastnik to izrecno prepoveduje v pisni obliki.

- Uporabniki uporabljajo spletno stran na lastno odgovornost.

- Spletna stran www.novorojen.si ni uradna stran nobene cerkve ali organizacije v Sloveniji, ampak pomeni kot okvir za prispele vsebine osebno last lastnika in upravljalca te strani.

- Vsebine (slike, besedila, grafike ipd.) se smejo svobodno in brez materialne obveznosti do lastnika strani uporabljati v tiskani obliki po dogovoru z avtorjem; in če bi izdajatelj tiskane oblike hotel prevzeti tudi obliko na spletni strani, tudi z opremljevalcem.

- Če objavite zapiske, slike, besedila, ipd., s te strani na vašem socialnem omrežju (FB, Twitter…), mora zraven jasno pisati izvor in povezava na to spletno stran.

- Lastnik spletne strani svobodno sprejema ali zavrača poslane ali ponujene vsebine z ozirom na merila, ki si jih je sam postavil in z ozirom na medijsko zakonodajo Republike Slovenije.

KONTAKT

Za vsa vprašanja, odgovore, zahvale in graje, smo vam na razpolago preko spodnjega obrazca.

Please leave this field empty.

Ime (obvezno)

Vaš eMail (obvezno)

Zadeva

Sporočilo

captcha

S krstom smo bili torej skupaj z njim pokopani v smrt, da bi prav tako, kakor je Kristus v moči Očetovega veličastva vstal od mrtvih, tudi mi stopili na pot novosti življenja.
Rimljanom 6:4

Zakaj sovražim božič?

Napisal-a Janez Nadu dne . Objavljeno v Pridige/Članki

Dragi bratje in sestre,

 

tega vprašanja si nisem postavil sam, ampak sem si ga izpisal iz ogleda ameriškega filma Noel – Angel in Manhattan iz leta 2004 režiserja Chazza Palminterija in z igralko takšnega formata, kakor je Susan Sarandon. S tem navedkom pa se od vprašanja ne želim distancirati, saj sem imel svoje težave z božičem vsa leta pred spreobrnjenjem tudi sam. Eden izmed dogodkov, ki so me opozorili na več ko upravičeno vprašanje, ali sem sploh v pravi cerkvi, je bila božična polnočnica v farni cerkvi Na Fari, pravzaprav zunaj nje, kjer se je po tako slovesnem obredu zbrala gruča ministrantov in izrekala ljudem, predvsem še deklicam okoli sebe, tako nesramne, grobe in obscene pripombe, da sem v primerjanju njihovih angelsko pobožnih obrazov med obredom in njihovim resničnim obrazom le nekaj minut pozneje moral ugotoviti, da je katolištvo kovček z dvojnim dnom, podjetje z dvojnim knjigovodstvom, oseba z dvema obrazoma. Od tistega dne v svojo domačo cerkev, čeprav sem se še imel za katoličana, nisem mogel več vstopiti.

Mogoče sam ne bi uporabil besede „sovražim”, ki je tudi v filmu bolj sredstvo dramaturgije kakor pa teološkega premisleka, vsekakor pa bi lahko z glavno igralko Susan Sarandon rekel, da božiča, s kakršnim sem odraščal, že dolgo nisem več maral.

Naj čisto na kratko ponovim filmsko zgodbo:

Dogajanje poteka v New Yorku v pripravah na božične praznike, kakor jih pač pozna in opravlja svet. Rose, ki jo igra že imenovana Susan Sarandon, obiskuje v domu za stare svojo betežno mater, ki hira za altsheimarjevo boleznijo in na pobude svoje skrbne hčere ne odgovarja več. Hči pa se razdaja za svojo mater in pri tem povsem pozablja nase. Vzporedno poteka ljubezenska zgodba med Antiejem, mladim policistom, ki je obseden od svoje ljubosumnosti in grozi, da bo tako uničil razmerje s svojo zaročenkio Nino. Tu je še mladi in nesrečni Jules, ki si da pri nekem, polpoklicnem nasilnežu zlomiti roko, da bi lahko praznoval božič v bolnici, edinem kraju, kjer je bil kot otrok nekoč srečen. Vse te zgodbe se v filmu zelo spretno prepletejo in postajajo vse bolj ena sama enotna pripoved o nemožnosti zares praznovati božič. Naslovno vprašanje pa izreče šef lokala, v katerem Rose meni, da bi lahko preživela božični večer. Pripravi nagradni nastop prisotnih, ki naj pripovedujejo, zakaj sovražijo božič. V filmu, saj drugače ne more biti, se zgodbe nazadnje snidejo v srečno skupno praznovanje v ključu ljubezni in žrtvovanja za drugega.

Moč te filmske drame ni v odgovoru, ki je dokaj stereotipen in razodeva, da se pisec scenarija David Hubbard glede resničnega pomena božiča ni pretirano posvetoval z edinim ustreznim virom, namreč Božjo besedo, pač pa v postavitvi vprašanja in v sinhronizaciji človeških usod, ki tako spretno in harmonizirano prikaže bedo osamljenega človeka naše dobe sredi bogatega velemesta. Film izreče vprašanje, ki je samo dovolj močno sporočilo, da zapolni tudi sicer marsikakšno luknjo v prikazu božične problematike.

In zdaj, bratje in sestre, zares: Zakaj sovražim božič?

Oznake: