O NAS

Smo evangelijski kristjani in stran je pripravljena z namenom oznanjanja in širjenja evangelija ter pogovora o tem, kdo je Jezus v naših življenjih in kaj nam pomeni. Želimo se pogovarjati o Božji besedi – Bibliji, in o delovanju Svetega Duha v naših življenjih in v življenjih ljudi okoli nas, odkar smo/so sprejeli vero v Jezusa Kristusa. Želimo, da ta zaklad ne ostane samo naš, ampak, da bi postal tudi vaš – kolikor še ni. Nektere izmed nas je Jezus rešil objema droge in kriminalnega življenja, drugi smo kristjani od malih nog in tretji nekje vmes. Za naše življenje je pomembno, da sprejmemo Jezusa kot svojega rešitelja, ne glede na našo preteklost, ozadje, izobrazbo ali religijo naših staršev. Ko bomo nekoč stali pred Bogom, bo edino pomembno, ali je naše ime zapisano v knjigi življenja. Kajti če naše ime tam ne bo zapisano, bomo za večno ločeni od Boga, v nasprotnem primeru pa bomo večnost uživali z našim Gospodom.

Glede prispevkov, objav in razmišljanj na tej strani si želimo, da bi bili kot nekakšni začetni impulzi, ki bi lahko prerasli še v kaj več. Tukaj se tudi želim na kratko zahvaliti vsem, ki so na svoj način pomagali pri nastajanju te strani.

S spoznavanjem Boga in proučevanjem njegove besede želimo ugotoviti, ali je to, kar živimo, le zunanja religija, ali pa je to naša osebna vera, ki jo živimo sleherni dan svojega življenja. Včasih uspešno, včasih malo manj uspešno, saj je življenje sestavljeno iz vzponov in padcev, da si ne bi kdo mislil, da s tem, ko postaneš kristjan, vse težave izginejo. Še zdaleč ne. Čudovito pa je to, da imamo Tolažnika – Svetega Duha – in On nas vedno tolaži, uči in spodbuja, da nadaljujemo na poti, po kateri hodimo. Naša želja je, da bi čim več ljudi hodilo po tej poti v večno življenje.

Če pa že hodite po tej poti, vam želimo ponuditi nekaj branja, za katerega upamo, da bo vsem v spodbudo in razmišljanje, da se vprašamo: »Ali je to, kar verujem res, ali pa je le dediščina religije mojih staršev in okolja, v katerem sem bil vzgojen?«

Upam, da se bo na tej strani našlo kaj koristnega za vsakega izmed nas.

V Gospodu, Janez Nadu

POGOJI UPORABE

- Lastnik, skrbnik in upravljalec spletnega mesta in domene www.novorojen.si je Janez Nadu.

- Spletno mesto predstavlja vsaka stran v okviru naslova www.novorojen.si

- Vsa vsebina, objavljena na spletnem mestu, je v izključni lasti in odgovornosti vsakokratnega avtorja spletnega mesta in je avtorsko zaščitena z veljavnimi zakoni. Grafična podoba oz. oprema spletnega mesta z vsemi grafičnimi in slikovnimi elementi pa je last opremljevalca.

- Vsakršno kopiranje in objavljanje katerekoli vsebine v celoti ali delno na drugih mestih, je dovoljeno, razen v primeru, če lastnik to izrecno prepoveduje v pisni obliki.

- Uporabniki uporabljajo spletno stran na lastno odgovornost.

- Spletna stran www.novorojen.si ni uradna stran nobene cerkve ali organizacije v Sloveniji, ampak pomeni kot okvir za prispele vsebine osebno last lastnika in upravljalca te strani.

- Vsebine (slike, besedila, grafike ipd.) se smejo svobodno in brez materialne obveznosti do lastnika strani uporabljati v tiskani obliki po dogovoru z avtorjem; in če bi izdajatelj tiskane oblike hotel prevzeti tudi obliko na spletni strani, tudi z opremljevalcem.

- Če objavite zapiske, slike, besedila, ipd., s te strani na vašem socialnem omrežju (FB, Twitter…), mora zraven jasno pisati izvor in povezava na to spletno stran.

- Lastnik spletne strani svobodno sprejema ali zavrača poslane ali ponujene vsebine z ozirom na merila, ki si jih je sam postavil in z ozirom na medijsko zakonodajo Republike Slovenije.

KONTAKT

Za vsa vprašanja, odgovore, zahvale in graje, smo vam na razpolago preko spodnjega obrazca.

Please leave this field empty.

Ime (obvezno)

Vaš eMail (obvezno)

Zadeva

Sporočilo

captcha

S krstom smo bili torej skupaj z njim pokopani v smrt, da bi prav tako, kakor je Kristus v moči Očetovega veličastva vstal od mrtvih, tudi mi stopili na pot novosti življenja.
Rimljanom 6:4

Zakramenti v Katoliški Cerkvi

Napisal-a Benjamin Hlastan dne . Objavljeno v Zakramenti

NUJNOST ZAKRAMENTOV

Namen zakramentov je podeliti prejemnikom Božjo milost skozi katoliško cerkev v sedmih stopnjah od rojstva (krst) do smrti (sv. maziljenje). Torej so zakramenti nujni za rešitev. „Če bi kdor koli rekel, da zakramenti Novega Zakona niso nujni za rešitev, temveč so odvečni, in da, čeprav vsi posamezni niso nujni, brez njih ali brez želje po njih skozi samo vero ljudje dobijo od Boga milost opravičenja, naj bo preklet.”

ŠTEVILO ZAKRAMENTOV

„Če bi kdor koli rekel, da zakramentov Novega Zakona ni ustanovil Jezus Kristus naš Gospod ali da jih je več oziroma manj kot sedem, namreč krst, birma, evharistija, pokora, maziljenje, mašniško posvečenje in sv. zakon, ali celo, da kateri koli od teh sedem ni resnično in dobesedno zakrament: naj bo preklet.” „Sveto pismo potrjuje, da je Kristus takoj ustanovil zakramente krsta, evharistije, pokore in posvečenja. Ostali zakramenti… so [že] obstajali v času apostolov.” Apostoli so bili le podajalci teh zakramentov. Katoliška cerkev prizna, da niti Biblija niti cerkveni očetje ne označujejo teh sedem zakramentov in tako podajajo zagovor za te zakramente: 1. Teološki: „obstoj teh sedmih zakramentov je bil sprejet kot resnica vere že od srede 12. stol.” Kasneje je to bilo potrjeno z uradnim učenjem Cerkve od 13. stol. dalje. 2. Zgodovinski: „Grška pravoslavna cerkev … se strinja, da obstaja sedem zakramentov.” Celo sekte iz 5. stol. so se držale sedmih zakramentov. 3. Spekulativno: število sedem je primerno za število zakramentov, ker izhaja iz analogije razmerja med nadnaravnim življenjem duše in naravnim življenjem telesa. Tako je „nadnaravno življenje spočeto s krstom; pripeljano do rasti z birmo; prehranjevano z evharistijo; ozdravljeno od bolezni in grehov ter [ozdravljeno] slabosti, ki izhajajo iz teh s pokoro in maziljenjem.” In „z dvema družbenima zakramentoma sv. mašniškega posvečenja in sv. zakona je skupnost Cerkve vodena ter duhovno in telesno ohranjena in raste.”

ZANIMIVOST GLEDE NEKATERIH ZAKRAMENTOV

Razen krsta in sv. zakona, je pri ostalih nujno potrebna duhovniška/škofovska avtoriteta, ki jo je potrdil sveti red, da bi opravljeni zakramenti bili veljavni. Krst lahko opravijo tudi katoliški laiki (sestre ali zdravniki) in celo protestanti, če je v imenu Trojice. Tridentinski koncil pa je močno obsodil pogled, da imajo „vsi kristjani avtoriteto podeliti vse zakramente.” Še več, „veljavnost in delovanje zakramentov je neodvisno od duhovnikove ortodoksnosti in stanja milosti.” To pomeni, da je zakrament veljaven, deluje in prinese milost ne glede na to ali duhovnik pravilno veruje (nima heretičnih naukov) ali ima sveto življenje. „Za sprejetje zakramenta pokore ni nujno niti pravoverno verovanje (stališče) niti moralna zaslužnost s strani prejemnika.” Torej tudi heretiki in nemoralni ljudje smejo biti veljavni prejemniki.

KRST

Mora biti dobesedno vodni. Celo krst v imenu Trojice s strani nekatoličanov (tudi heretikov) in protestantov je veljaven. „Če bi kdor koli rekel, da je krst po izbiri, to je, da ni obvezen za rešitev: naj bo preklet.” Vendar krst ni garancija za rešitev, kajti tudi prerojeni lahko izgubijo svojo rešitev. Zanikanje krsta otrok je herezija. „Če bi kdor koli rekel, da dojenčki, ker nimajo dejanske vere, potem, ko so prejeli krst, niso prišteti med zveste in torej, ko dosežejo leta razsodnosti so naj ponovno krščeni … naj bo preklet.” „Krst podeli milost opravičenja.” Ta izjava je ex cathedra in torej pri tem ni pogajanja. Tridentinski koncil je izjavil, da „če bi kdor koli zanikal, da je z milostjo našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki je podana v krstu, krivda izvirnega greha odpuščena; ali celo trdil, da celota tega, kar ima resnično in pravo naravo greha, ni odvzeta… naj bo preklet.” To ne pomeni, da so grešni vzgibi odvzeti, temveč, da je dejanski madež krivde našega greha odvzet s krstom. Krst, birma, pokora (spoved in odpuščanje), evharistija, sv. zakon, sv. mašniško posvečenje, sv. maziljenje

Oznake: , , , ,